Prvomajska Italija

Že kar nekaj časa so padale odločitve o tem, kam za prvi maj. 

Vremenska napoved ni bila kaj prida, nekaj sonca pa se je vseeno kazalo v Italiji. 

11 članska ekipa z Luno in Bazuko na čelu je krenila proti čudoviti dolini imenovani Oltrefinale v Castelbiancu.
Najbolj zagnani so se na pot podali v torek, da so rezervirali najbolj elitno lokacijo v kampu BellaVista. Ostali pa smo se jim pridružili v sredo. Dolga pot po Italjskih avtocestah je bila poplačana, ko smo v Pietra Ligure parkirali belo strelo in se za nekaj trenutkov predali sončnim žarkom na eni izmed daleč najbolj obljudenih plaž, kar sem jih kdaj videla. 
Camp bi verjetno brez pomoči navigacije znotraj neskončnih vrtnarij verjetno iskali kar precej časa, a smo že v prvem poizkusu slučajno našli bazni tabor že naseljenih akademcov, le streljaj proč, pa so šotore postavljali tudi matičarji. 
Castelbianco se lahko pohvali z čudovitimi sektorji, ki jim kar ni konca, prav tako, so več ali manj lahko dostopni, kar omogoča tudi plezanje v različnih sektorjih tekom enega samega dneva. 

Celoten teden je potekal v popolni simbiozi, od jutranjega bujenja pred alarmom v obliki dveh štirinožnih prijateljev in Matica, zajtrka (špageti), ure odhoda, plezanja in vračanja v camp, kjer smo večere zaključevali z dobrimi večerjami (špageti, špageti, špageti) in kaplico rujnega, poskrbljeno je bilo tudi za zabavni program (tako smo bili glasni, da so nas morale miriti 14 letnice).

Obiskali smo pet različnih sektorjev in zdi se, da smo iz dneva v dan izbrali boljšega. Glasno navijanje in spodbujanje je bilo seveda nujno potrebno, da smo iz sten pregnali še tistih nekaj preostalih plezalcev, kar ne moremo trditi za povha, s katerim je na kratko početal Matic. Ko smo bili najbolj utrujeni pa smo si za sladico organizirali še speed climbing v čevljih. Po težkem in napornem boju za prvo mesto je na koncu slavil Krejmr. Očitno pa špageti le niso recept za uspeh!

Domov smo se vrnili polni lepih vtisov, nekateri pa poleg tega tudi odposleni. Življenje pač ni potica, pa čeprav smo se je kar najedli!

V vednost pa naj za konec dodamo še to, da je bilo v sami dolini kar nekajkrat moč opaziti tudi policiste na konjih, ki so po sektorjih oprezali za uporabniki prepovedanih substanc. Podatek, ki si ga je potrebno zapomniti!

Člani odprave: Tada&Krejmr, Toni, Artač, Stražar, Lucija&Matic, Tina, Kern, Luna&Bazuka, Petra, Alenka

AK.