Kronika izpod Korošice

To je natančen opis dogodkov kot so se ti v okviru plezalnega tabora Akademskega alpinističnega odseka med sedemnajstim in devetnajstim junijem 2022 zgodili pod Korošico.

Petek (17. 6.)

Zaradi raznih obhajanj, študija in drugih človekovih praužitkov ter tegob zdesetkani tečajniki so se pod večer z debelo zamudo skupaj s starejšimi Akademci s Planine Podvežak odpravili proti nekajdnevnemu bivališču v bližini pogorišča Kocbekovega doma. Ker je načelnik vso pot narekoval visok ritem, prav tisti, ki mu je na nedavnem ferajnovskem tekmovanju v teku v hrib, okrog kola in navzdol, skoraj prinesel zmago (1.28.56), so kljub obilici opreme, pod katero so se upogibale njihove misli in telesa, tabor vendarle dosegli še pred temo. Sledila je hipna, neizkušenemu očesu skoraj skrivna bitka za najboljša prenočitvena mesta ob skalovju, medtem ko so redki izbirčneži pričeli postavljati šotore. Z nočjo je prišel hlad, s hladom pa neznosna vlaga, ki je na preizkus postavila tako opremo kot tudi telesa vseh, ki so se za le nekaj prihranjenih kilogramov ali pregovorno pristnejše bivanjske izkušnje prepustili nemilosti narave. 

Sobota (18. 6.)

Jutro je pregnalo mraz in mokroto, prvi sončni žarki pa so nemudoma razkrili, da si je sredi noči tabor, predvsem pa taborski živež, za ruski bife izposodila in nikdar vrnila lisica ali lisici podobna zver. Neljub pripetljaj z okoliškimi bitji je nemudoma razkril krvoločno naravo navidez miroljubnega in v zli nameri vselej previdnega Akademca. Medtem ko so v tabor prihajale zapoznele članice in člani, so tam zbrani že kovali natančne načrte, kako lisico, če ne že v prezgodnji grob, spraviti vsaj na prehrambeni kant. Kmalu zatem, ko so se strasti le umirile in ko so preostale zaloge jestvin visele varno nad dosegom krempljev kateregakoli tam živečega bitja že, so tečajniki po navezah razdeljeni odšli vsak v svojo smer – različne po dolžini, zahtevnosti, kakovosti kamenja in drugih običajnih parametrih, ki naj bi ločili plezalce od lezalcev, a enake v presunljivosti in lepoti prvega tesnejšega stika s hribovsko skalo.

Večer je vnovič ohladil tokrat nekoliko razbolela telesa tečajnikov, a razgrel njihovega duha. Sedeči pod galaksijami in ob ognju, kakor da onkraj časa in prostora sklepajo nekakšno plemensko zavezo, so obujali spomine zdaj vse bolj minulega dne, opevali in grajali preplezane smeri, njihove zapisovalece ter tihoma, vsak po svoje, izkazovali hvaležnost tistim, ki so v steni pazili nanje. Nekateri z razbitimi steklenicami, drugi z odstopanjem najkakovostnejših mesnin, spet tretji z vljudnim, a žgočim molkom ob tihih napevih izbranih pevcev. Kmalu so izginili v temo.

Nedelja (19. 6.)

V nedeljo, na dan ko šege in navade zahodnega sveta terjajo človekov zasuk vase, so se iskoči tečajniki skupaj z novimi voditelji vnovič obrnili k skali. Le-tej so zdaj že nekoliko zaupali, a z njo vendarle rokovali pazljivo, skoraj tresoče. Vesti o več nasedlih v kaminu Večerne, o nekih drugih, predčasno in klavrno sestopajočih plezalcih v Črnski in o kamnolomu Mimo votline, so pri vsaki odpravi ohranjale zahtevano spoštovanje za varno gibanje v hribih, tudi v prelepi in stanovitni Lukmanovi smeri. Kmalu so vsi oddelali svoje, s pomočjo prvoplezajočih premagali vsak svoj izziv tistega dne, in se nasmejani vnovič zbrali v zdaj peklensko žgoči sredici tabora. V popoldanskih urah je sledil povratek v dolino, nazaj v vsakdan neuresničenih želja in zamujenih priložnosti, a ob nepopustljivem zavedanju, da gore in z njimi gorski ljudje nikoli niso daleč stran. Morda pa je to zaveza, ki smo jo pričeli sklepati ali, povsem nevede, že sklenili v prvih poletnih dneh, nekje v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Komentarjev

Slika uporabnika Miha Jukić

Re: Kronika izpod Korošice

Hehe, zabavno branje. Dej še kdaj. Smile