Vodnjak želja v NŠG

V soboto sva z Matejo imela dovolj morskega turizma in se odločila, da greva v nedeljo iskat mir v hribe. Na Vršič prideva ob 7.15 in uloviva še zadnjo srečo s parkiriščem. Tam je namreč gradbišče, zato večine običajnih parkirišč ni.

Plezala sva Vodnjak želja (VI-,V, 300 m) o katerem na medmrežju bereva same lepe stvari. Smer se začne nekaj metrov desno od Trmastih kaminov, zato ni težko najti vstopa. Pleza se že od začetka in kljub severni orientaciji v prvem raztežaju izgubim liter tekočine. V drugem gre še en liter, nato malo dolijeva, v detajlu smeri (4. raztežaj) zgubim še kakšna dva. Tokrat sem res srečen za magnezij, saj je kamin malo masten in švicne roke ne pomagajo. Detajl se mi zdi težek, rešitev najdem v fist jam-u in veliko volje. Za kletvice ni bilo energije. Svet se nato malo odpre in ponudi več možnosti za napredovanje, izbereva "pompozno" zajedo (V-V+), ki gre približno naravnost gor s štanta. Mateji je ta raztežaj najlepši. Zadnja dva raztežaja sta že v peklenskem soncu, a po dobrih štirih urah priplezava na mehko travico. 

Razum si povrneva s kopanjem v Pišnici in ga spet izgubiva na analizi v Bivaku V (pivo udari drugače, če si dehidriran). Oba se strinjava, da gre za eno lepših smeri, ki sva jih do sedaj plezala. Vode žal ta vodnjak ne premore, uresničuje pa plezalske želje.