22.8. sva z Janom Perne splezala samosvojo linijo v desnem delu stene Križevnika. Po nekaj oklevanja sem se odločil, da jo opišem kot novo smer.
V spodnjem delu gre čez tanko, rahlo previsno poč med smerema Pik ap in Šaleško smerjo, v zgornjem delu pa išče čimlepše prehode med gredinami, kjer poteka Kozjaška smer s svojimi variantami. En raztežaj izstopa po težavnosti, ostalo je bolj "za romantike", ampak preseneti s par lepimi prehodi, ki spominjajo na Paklo.
--------------
Dostop: Najudobnejši iz Dleskovške planote, s planine Ravne do sedla med Križevnikom in Poljskimi devicami in od tam direktno navzdol v grapo (opisano v vodničku za Robanov kot). Abzajl na koncu grape te pripelje direktno pod smer.
Opis: Raztežaj po kotu Šaleške smeri, nato levo na gruščnato polico (IV+). Od tu navzgor čez tanko poč, ki reže rahlo previsne plošče (ključ, VI+) do ozke poličke. Po njej levo na raz in navzgor na gredino (stik s Kozjaško smerjo, lesena zagozda). Naravnost navzgor čez črne, škrapljaste poči (IV+) in na naslednjo gredino. Navzgor v navpično poč in nato iskaje prehode čez trebušaste plošče (V+) do zajede (stik z varianto Kozjaške smeri, klin). Po varianti Kozjaške smeri do vrha (IV, II).
Priporočena oprema: 6 klinov, set metuljev in zatičev.
--------------
V ključnem raztežaju sva pustila zatič, na stikih z obstoječimi smermi sva opazila leseno zagozdo in en klin. Sicer je smer neopremljena.
Morebitni ponavljalci lahko pod vstopom pobrskajo za link-frendom pasme Omega pacific, ki mi je padel v vznožje.
