Zahodna zajeda v Rušici & Zajeda v Skuti

V zadnjem času vreme kar služi in k sreči mi je uspelo dobiti soplezalca za smeri, dve lepi zajedi, ki sem ju imel na seznamu želja že nekaj časa. Izgleda pa je pač moralo počakati na pravo priložnost. 

Z Blažem Hudolinom sva se lotila Zahodne zajede v Rušici, saj je bilo letos o smeri že nekaj dobre reklame. Rušico pa poznam že od prej, kot tečajnik sem namreč z inštruktorjem plezal Kuštrasto. Pod steno naju je pričakalo snežišče, ki pa se ga je dalo obiti po krajni zevi. Blaž si je zaželel prvega raztežaja, le tega pa se je lotil na začetku po skalnem rebru tik desno ob vstopnem kaminu, nato pa prečil v kamin, kot je kazalo na skici. Drugi, prvi od pokončnih raztežajev, sem bil na vrsti jaz. Previdno sem se ga lotil, saj je bilo videti, da se je pred kratkim na tem mestu iz smeri odvalil približno pol metrski skalni kvader. Hmm.. tako opevana skala, potem pa tole.. ja nič, gremo dalje Smile. Dejstvo je, da bi bilo v hribih iluzorno pričakovati, da bo vse stalo na svojem mestu stoletja. Relativno gledano pa skala v steni Rušice je odlična, o tem ni dvoma. Pogrešala sva edino še kakšen klin. Blaž je namreč ugotovil, da sta v povprečju na en raztežaj dva klina. Tretji raztežaj je lepa pokončna štirica, s katero je Blaž hitro opravil. Četrti pa je bil v okviru slabe petice, je bilo pa zelo lepo, izpostavljeno plezanje. Malo se je bilo treba postaviti in zanašati na trenje. Na zaključku raztežaja naju je pričakala nekaj metrov dolga, ozka in navzdol obrnjena prečka, z dobrim podprijemom. Meni podprijem ni preveč dišal, ker mi ni ugajalo prečiti v žabji pozi. Zato sem se za ravnotežje oprijel drobnih oprimkov na vrh plate nad seboj, z nogami pa na trenje. Zaradi zračnosti je bilo prečenje precej napeto. V raztežajih, ki so sledili, pa je težavnost popustila. Čez steno so urejena sidrišča za spust.  

Z Luko Kramaričem pa sva splezala Zajedo v Skuti. Tudi tukaj naju je pričakalo snežišče, ki pa sva ga preplezala in se spustila v krajno zev. Dogovorila sva se, da vsak prepleza po dva raztežaja, torej prvega in drugega jaz, tretjega in četrtega pa Luka. Tako je Luka dobil detajl, ki si ga je zaželel splezati v vodstvu. Prvi raztežaj se je začel s pokončnim kaminom, ki se je kmalu položil in sledila je plata. Na začetku plate je možno urediti sidrišče, vendar se da, če nimaš prevelikega trenja vrvi, s 60 metrsko vrvjo nadaljevati in izdelati sidrišče na koncu plataste prečke, tako sem raztežaja povezal. Sledil je lep krajši kamin, nato pa je smer zavila za vogal, kjer sta na Lukata počakala navpična zajeda in kamin nad njo. Zajedasti detajl je lepo nabit, zaključi pa se z manjšim previskom. Kasneje je smer redko dosegla štirico, če sploh. Je pa v zgornjem delu tudi nekaj šodra. Kljub temu sva v smeri uživala in sklenil sem, da je vredna ponovnega obiska. Smer naj bi v izstopnem delu sledila južnemu razu, vendar je Luka našel zanimiv prehod s prečenjem kraške kotanje na levi strani zaključka stene. Na vrhu pa je sledil stisk roke in zaslužena malica. Sestopila sva čez Žmavčarje, mimo bivaka, kjer pa ni bilo posebnosti.