Velika Baba in Jubilejna smer v Dolgem hrbtu

15. 8. 2025

V hribe se hodi zgodaj! No, pa saj bi tudi se, če ne bi rabil Beno zjutraj oddelati še nekaj ur, zaradi česar sva se na pot podala šele okrog pol desete ure zjutraj iz Kamnika. Današnji cilj? Preplezati Novo centralno smer v Veliki Babi! Saj, smer je lahka, ocenjena s IV+, a s svojimi 700m kar precej dolga... Bova že nekako. Dan bo dolg, a saj imava hrane in vode dovolj. Vštela sva tudi spanje pod zvezdami z vso robo, saj je bila Češka koča polna, koča na Ledinah pa zaradi obnove ne obratuje.

Iz zadnjega parkirišča nad Zgornjim Jezerskim sva odpeketala proti ogromnemu melišču pod to veličastno kepo. Tudi smer sva hitro našla, saj je označena z ogromnim rumenim krogom in piko. Dilema je nastala, ko je bilo potrebno ugotoviti, kaj od opreme vzeti s seboj v smer in kaj potencialno pustiti spodaj in se kasneje ponjo vrniti. Mantra dneva je kaj hitro postala "VSE JE TRENING", nakar sva se opremila s plezalno robo in se oprtala z ruzaki z vsem kar je še ostalo.

V smer sva vstopila ob 12:15 in kar lepo napredovala približno 150m. Svedrovci so kar daleč narazen, a je skala kompaktna, oprimkov dovolj. Nato so se začele težave z orientacijo. Vsaka skica naju je vodila malo po svoje. Z malo vijuganja med rušjem in navideznih uhojenih poteh sva vseeno ponovno našla smer, od koder sva nato zopet solidno napredovala proti vrhu. Prijetno platasto plezanje!

Ko sva oddelala še zadnje plate je bila ura že 18:30, potrebovala pa sva še kako uro da sva se razvezala in med rušjem na vrhu našla pot do izstopne stezice, ki je vodila navzdol proti sedlu in najinemu današnjemu prenočišču pri koči na Ledinah. Spustila sva se po Rudijevi vertikali, ob izstopu iz ferate pa naju je že ujela tema. Do koče na Ledinah sva prigrmela ob 21:00 in s presenečenjem ugotovila, da so tam prisotni delavci. Že v daljavi so opazili najini čelni svetilki misleč "kateri norec se pa ob tej uri še potika po gorah!?". V trenutku, ko sva bila pri koči sva tako dobila vsak svoj izotonik in pivo, dobila pa sva tudi prenočišče na toplem vsak na svojem jogiju 

S fanti (2 člana AO Kranj in en nečlan) sva zvečer še malo pokramljala, se nasmejala in jim opisala svoj dan in jutrišnji zadatek - Jubilejna smer v Dolgem hrbtu! Novih 500m, ocene V/IV. Krasen večer, super družba in izjemno gostoljubje! 

16. 08. 2025

Naslednji dan se je začel obetavno. Jutranja kava, lepo vreme, predvsem pa sva bila dokaj naspana. Do koče sta prispela tudi dva plezalca, oba člana AO Železničar, ki sta prav tako hotela napasti Jubilejno smer, a sta si po po nekaj minutah odločanja premislila in se odločila za umirjeno pohajkovanje po gorah. Z nama sta delila le nekaj informacij o steni in nekaj idej. Dostopa do stene je od koče na Ledinah pičlih 45min; časa imava več kot dovolj... kajne?

Tokrat sva po grapi za kočo in nato po melišču pristopila do stene okoli desete zjutraj. Smer sva si ogledovala že pri koči, zaradi izrazite zajede je tudi ni bilo težko najti. V začetku sva malce solirala, pod vstopom v kamin pa sva se opremila in navezala. Stena je bila prazna, le v sosednji smeri na desni (Šimenc-Škarja) sva opazila plezalca in plezalko. Dan se je začel naravnost čudovito. Tokrat je plezalec v vodstvu plezal praktično brez dodatne teže; imela sva le en ruzak in sva s prvimi raztežaji gladko opravila. Smeri se da nenehno slediti po klinih, ogromno je tudi sidrišč, nekatera so namenjena tudi spustom po vrvi. Skala je kompaktna, vsa težja mesta dobro nabita. Le nekatera prehodna mesta so malce razbita. Krasna plezarija z nekaj malce bolj izpostavljenimi deli.

Vseeno pa ta krasen dan ni zdržal do konca, tako da kvalitete skale izstopa iz težjega dela ne znam komentirati.  Časovnica je bila načeloma kar dobra, okrog 13:30 ure sva bila že praktično izven težjih delov. Sredi "crux-a" smeri (v izpostavljeni prečki) sem postavil sidrišče zaradi ogromnega trenja vrvi. V trenutku ko je Beno pričel s plezanjem, se je iznenada na naju z neba ulilo na vso silo. Za piko na i naju je potrkala tudi sodra. Kljub težki situaciji je Beno uspel priti do sidrišča, brez daljšega pomisleka pa sva takoj pričela z izdelavo sidrišča za spust po vrvi. Imela sva vsaj srečo, da sem prečko preplezal ravno do točke, od koder je bil spust po vrvi naravnost idealen. Po prvem spustu sva že prišla do sidrišč, ki so jih postavili najini predhodniki. Dve uri in pol je lilo po naju - če ne z neba pa s skalovja; a sva poskušala ohraniti mirno kri in nadaljevati z varnimi spusti do vznožja smeri. Ne spomnim se, kdaj me je nazadnje takole napralo   Današnja mantra? "ZAKAJ BI SE IMEL DOBR ČE SE LAH NIMAŠ!"  Ob izstopu iz smeri se je vreme že popravilo, ponovno se je malce ogrelo. Še sreča, ker sva bila do takrat kot dve šibi na vodi. Vrnila sva se do koče, kjer so nama fantje povedali, da so naju ves čas opazovali z daljnogledom in priznali, da so pričakovali da bova klicala na pomoč. Včerajšnim opazkam "Norca zmešana" sva tako dodala še "Vidva res nista gladka, pridta sm da vaj popravm!" (rekoč z macolo v rokah)  Izvedela sva tudi, da sta se po pohodu vrnila tudi fanta, ki sta si zjutraj premislila in se pošteno nasmejala, češ, včasih si je bolje prižgati kak joint in plezarijo prestaviti na kak drug dan. S temi besedami sta naju tudi pustila pozdraviti.

Za dobro mero so nama isti trije delavci nato pripravili še kosilo, ki sva ga pojedla v njihovi družbi in še dveh plezalcev AO Kranj, ki sta uspela osvojiti smer Šimenc-Škarja in se vrniti z abzajl-piste ter še dveh delavcev, ki sta na kočo priša danes. Malce sva se še podružila in ob 19:30 krenila nazaj proti avtu po lovski stezi. Do avta sva potrebovala še kakšno uro.

Konec dober, vse dobro. Od zadanih 1200m plezarije sva jih sicer splezala "le" kakih 1000, celoten izlet pa je bil nepozabna izkušnja, predvsem zaradi izjemne srčnosti ljudi, ki sva jih srečala na poti! 

Soplezalec oba dneva: Beno