Potočnik- Tominšek

Pozimi sva jo s Pero skoraj stresili z rokava, pa so naju tik pod vrhom zaustavile slabe razmere. Ko si enkrat priča temu čudovitemu Rokavskemu scenariju komaj čakaš, da ga ponovno obiščeš. Kljub temu, da Mihelič v svojih zapisih romantično priporoča, da se v smer podaš lepega jesenskega dne, ko si utrujen od poletne plezarije pa je smer izredno prijetna tudi v mrzlem poletnem dnevu. 

Ob razmeroma zgodnji uri se čAAO ekipa pripeljemo v Vrata, kjer upamo, da prehitimo Francija, pa nam je že veselo skočil pred avto in sarkastično dodal, da se obeta lepo vremelaugh Dostop do smeri mi je bil približno znan in kljub temu, da je Nace poznal boljšo pot smo šli po babje. Grizli kolena v namočeni gmajni in se borili z rušjem. Hitro smo pod začetkom grape in preventivno si navesimo pasove. Hitimo po grapi navzgor, vmesne dele si vsak popestri po svoje. Skali bi težko dodali pridevnike, kot so: dobra, kompaktna,.. ampak kljub vsemu ne vem, če je kaj dosti kamenja ostalo v rokahyes. Pred zadnjim, najtežjim delom nas pričaka popolnoma namočena skala, tako da se nekaj metrov varjujemo. Na tem delu je skala res kakovostna! Zdirjamo na vrh, ki se ovije v meglo in postreže z nežnimi snežinkami. Srečen tisti, ki je spakiral rokavice! Vrnemo se nekoliko nižje in prečimo v smeri Škrlatice. Spustimo se v smeri Kotlov in nazaj proti Škrlatici. Dež nas namesto na vrh prežene v Vrata na pivo. 

Smer za tiste, ki z občutkom uživajo v plezanju v navidezno našodranem svetu in čudovitih razgledih.