LED!

Drugi vikend novega leta je ponujal ugodne razmere da so se okli cepinov premontirali za led. Tako se nas je 8+1 akademcev (Beno, Špela, Sandi, Mateja, Val, Gal, Aljaž, Miha in moja malenkost) odpravilo iskat led v avstrijski Maltaltal z idejo, da se izognemo slovenski gužvi. Na spletni strani bližnje koče smo našli celo seznam narejenih slapov zato se nam je po glavi motalo, da s takim planom res nemoremo faliti - HAH.

Ob svitu smo prišli do parkinga in že se je začelo. Beno je pozabil čevlje in se namesto v slap zakopal v knjige, ki jih je imel sabo očitno ravno iz tega razloga, ostali pa z misijo najt ta opevan led. Opravimo 1. pristop do slapa Aluhol ampak slapa ni. Sprašujemo se ali smo sploh prav, nato pa se odpravimo na pohod do naslednjega. Čez pol ure prispemo do drugega. Strannerbach zgleda narejen, vendar zakopan z 20 cm snega, poleg njega pa straši velika rumena tabla - Jagdzeit (Tolko pa tut jaz znam nemško). Malo naprej naj bi bil Superfeucht, tancamo najprej malo gor, malo dol ampak slapa ni, smo pa vidl prelomljeno svečo Katedrale, ampak to ni za nas. Jah nič nazaj dol pa naprej po dolini v slogu nedeljskega sprehoda. Tako hodimo še nekaj časa in pred tunelom opazimo znan avto - Beno! Nobenmu nič jasno nam pove, da se je zapeljal do tunela, naprej pa je cesta zaprta in je tudi sam šel na spehod. Pove da je na drugi strani tunela slapov kolikor hočeš - Pa kje si prej bil!

Ajde preko tunela in res slap v dolini na levi, in dva malo naprej na desnem pobočju. Odpravimo se do slednjih in poskusimo drugega - Maralmfall, ki je zgledal soliden od daleč, tam pa srečamo dva slovenca, ki sta ga ravno zlezla - povesta, da pa vseeno ni najboljši in da sta obrnila po 1. sveči. Eh gremo probat - pridemo do njega in vse teče, ravno dovolj, da nas odbije. Tukaj mencamo kake pol ure nato pa se Val, Gal in Aljaž opogumijo in gas!  Ostali gremo pogledat slap Hochalmfall v dolini, ki je od daleč zgledal super narejen, vendar nas že pošteno priganja čas. Zletimo do njega in se na mestu odločimo - Akcija! Sandi, Mateja, Špela ter jaz in Miha v navezi. Zadeva je dovolj široka, da lahko plezamo vzporedno, ampak po dobrih 10 metrih opazim, da dereze ne ubogajo - kakšna začetniška napaka! Obrnem. Sandi v tem času zleze cug - Mateja in Špela že plezajo. Miha hvalabogu ni videti preveč jezen in spleza kar jaz nisem mogel, pride do štanta in pobere opremo, kot da bi frikal. V tem času se oni že abzajlajo saj bo zdaj zdaj tema. Ok vsaj zapičili smo v led. Pridemo, do avta in tam, se srečamo z drugo partijo, ki je pravtako priplezala 1. svečo nato pa obrnila pa vseeno som bili na ustih nasmeški - Dobr je blo! Vseh 9 se naloži v Benotov kulski avto in se odpeljemo do parkirišča z mešanimi občutki. Ni bilo ravno slabo - samo plezali nismo  .

V ponedeljek je bil še vedno mraz in odločim se, da se pridružim Tratarju, Galu in Špeli na domačih tleh. Ideja je bila, da gremo pogledat v Martuljek kako se držijo slapovi tam, backup pa Rabeljc. Pridemo do Katarze pa je bila sveča malo pretanka za naša jajca, dobro nazaj do Luciferja torej - meni se smeji!

Pridemo do njega in ena naveza že tam. Se zrihtamo, Jaz in Špela ter Tratar in Gal. Midva greva po lažjem delu, medtem ko si ''soseda'' začinita 1. cug. Jah za nami ŠE 3 NEVEZE - v ponedeljek, si mislim? Gužva ni ravno sedla pa vseeno pridem do Špele, Gal pa do Tratarja. Od tukaj naprej do sveče in prečka okoli nje. Galu zmanjkuje šraufov in štanta za svečo, jaz pa se odločim da nadaljujem potem ko mi Gal posodi še enega in pridem na polico z nabiti štanti - super. Samo še 5m skok čez lepo svečo in potem poln cug lažjega sveta - Bravo, Lucifer obkljukan, pa sem ga že odpisal za tistega, o katerem ti pripovedujejo dedi, kaj vse so včasih imeli.

Za konec sva šla z Matotom še v Tamar. Tam sva se odločila za slap nad votlino oz. skriti slap (Kakor ti je ljubše) kjer pa naju je ujela tema. Jah se zgodi, vseeno vesela, da sva šla.