Jerebica Sivi Ideal

50 odtenkov Sivega Ideala v Je(re)bici 

 •450m VI (V+,A1)/V+ 

 

Med spoznavnimi friko sešni se z Jano Štenkler (AO Rašica) načne pogovor o Ašiju(Aschenbrennerjeva smer). Zaradi muhastega vremena pa naju je zaneslo v Sivi Ideal kot plan B, tako rekoč »za drek štukat bo« nevedna v kaj se spuščava.

Soboto (29.8.) ponoči prispeva na parkirišče da prihraniva jutranjo vožnjo. Nedeljo zjutraj pijeva kavo in počasi pakirava robo. Iskanje lovske poti nama ni delalo težav (hvala Mapy.com), očitno grapo sva tudi ujela in na drugem pragu izstopila v levo, ter ob njej sledila do vrha gozdne meje. Na strmih trava sva se začela pomikati proti desni, kjer se po nekaj psovanja nad strmino in dostopom končno znajdeva pod markantno in zelo pokončno zajedo. 

 

Plezanje se začne takoj ob vstopu in ne popusti prav do vrha stene z izjemo prvega in zadnjega raztežaja. Sam sem imel raztežaj ali dva vlažna na nekaterih delih. Janin pred-predzadnji raztezaj pa je bil popolnoma moker z dodatnim curkom vode, ki je tekel iz stropa previsa, kjer sva se med plezanjem lahko celo odžejala saj nama je začelo primanjkovati  vode. Po tem raztežaju sledi navrtan štant, ki označuje zadnjih 100m stene, že malo načet v glavo in telo si mislim »v steno sva šla s ta mehkim, zdj pa mava« a jih vseeno uspešno preplezam. Splača se verjetno povedati, da nisem ulovil prečke nekam levo v kamin ocenjen najprej z V in nato IV, ampak sem plezal naravnost gor, ter cel čas sledil platasti odprti zajedi. Na vrhu stene se pojavi se eno navrtano sidrišče. Jana pripleza do mene, si vzame malo pavze in pofinišira zadnjih 30m III-ke. 

 

Tu se stena in plezanje zaključita, zato spakirava robo malo posediva in ujameva zadnje žarke sončne svetlobe za pot na vrh, kjer občudujeva luno in povzameva plezalno izkušnjo. Oba sva mnenja da je bila smer res težka. Spijeva zadnje požirke vode, pojeva vsak svoj sendvič, se še enkrat ozreva v luno in odvihrava dol(kolikor hitro to dva poškodovanca lahko).

Pot se je vlekla kot sam satanov smrkelj, in obeh se je lotila klasična utrujenost in žeja. V avtu sem imel na srečo se liter vode in multivitamin šumeče tablete, kar je zadostovalo, da sva lažje zdržala do prve črpalke. 

 

Smer se mi zdi izjemno skromno ocenjena VI (V+,A1)/V+. Priporočam kladivo in kline poleg seta metuljev in zatičev ali pa najmanj 7a(flash) plezalni nivo

 

P.S. pol Janinih fotk ni naložil, tko da si pejte sami pogledat, vmesne kamine in 100m markantne zajede v zgornjem delu ;*