Dolomitski trio

Ker se je AAO dolomitski tabor zame kar (pre)hitro zaključil, sem svojo plezalsko srečo ponovno poskusila za podaljšan 1. septembrski vikend (rojstnodnevno darilo sami sebi:)). Napoved ustrezna, rahle dvome je vzbujal le sneg na vršacih in jutranjih 5 stopinj ob prihodu v Cortino, potem je steklo. Ugotovila sem, da me peturna vožnja v kombinaciji s plezanjem malo preveč zdela, tudi mokra skala ni ravno pripomogla k suverenosti in občutku varnosti, zato sem prve tri cuge (od štirih) smeri Lussato,  Torre grande di Falzarego   (IV, 195 m) prepustila Mitji. Prvi cug je precej zlizan, ker gre tudi za del sestopa smeri Comici v sosednji steni (tudi sicer je smer pogosto nadaljevanje za tiste, ki imajo še moči na lagerju po Comiciju), za naju je bila tisti dan dovolj, ker sva vstopila dokaj pozno. Obotavljajoče pogledujem v mokre štrajfne 2. cuga in se po nekaj metrih odločim, da ga prepustim Mitji. Malo bolj se razveselim 3. cuga, prehod je očiten in gibanje dokaj lahko, ker pa ne veva, kaj naju čaka za robom, vodstvo spet prepustim sonavezniku. Potegnem zadnji cug (III) in že iščeva abzajl štant. Ker sva oba psihološko ne ravno olimpijska, se namesto down climba odločiva za 3 cuge abzajla, potem pa odpešačiva do avta in na pivo. De gustibus non disputamus, ampak jaz  te smeri ne bi priporočila, sploh ne nadebudnim začetnikom in dan po dežju . Je pa v smeri ostala siva jebica, upam, da še komu pride prav . 

Brez budilke se zbudiva v lepo in hladno sončno jutro, hitro ugotoviva, da bolj kot do nekih plezalnih dosežkov nama je do uživancije. Tako se odločiva za Via del Buco (IV, 310m) v steni Lagazuoija, kar se izkaže za super odločitev: skala res drži, sonce ravno prav sveti, v smeri sva sama z izjemo še ene slovenske naveze, ki je v najino linijo zašla pomotoma. Ni nekih večjih težav in posebnosti, splezava dokaj gladko, prideva na Kaiserjager pot, ki je precej pitoreskna in ponuja še kratek zgodovinski ekskurz v 1. svetovno vojno: omenjena pot vodi do votlin italijanskih vojakov. Idealen dan zaključiva z idealnim pivom in aperolčkom v Cortini. Definitivno prirporočam vsakomu, ki hoče splezat kaj za gušt . 

Foto: Mitja Kelemen Mičo (AO Rašica), plezala on in jaz