Dolomiti di Brenta, poletni tabor 2026

Letošnji poletni tabor Akademskega alpinističnega odseka je potekal od 25.7. do 1.8., za destinacijo pa smo izbrali Dolomite di Brenta – nedvomno dobra odločitev, saj gneče res ni bilo.

Že na poti tja smo občudovali gorovje, ki se nam je počasi odpiralo pred očmi; od ošiljenih vrhov do širokih planot, ki so se raztezale v daljavo. Seveda smo poskrbeli za vseh pet volumnov plezalnih vodnikov. V kampu smo jih zvesto prebirali, izbirali smeri, pregledovali vremensko napoved, se odločali, ali se bo izšlo, ali nas bo popoldne dobila nevihta.

Nekateri so v kamp prišli že prej. V petek sta tako Toni in Matevž plezala smer L'abbaino (Sarche), v Raso Terri, VI+/IV-V, 200 m, ki pa jima ni bila všeč: »Ne priporočam: Grda, čudno navrtana smer, začne skozi podrto šavje, potem dolga prečka v mestoma dobri skali nekaj metrov nad gozdno grapo in en raztežaj lepe poke na koncu, za katero bi za udobno varovanje rabil vsaj dve trojki ali štirki. Vodniček pa ‚Lepo, uživaško plezanje v vedno dobri skali; dobro opremljena, potrebna standardna alpinistična oprema.‘«

Sobotno plezanje so otvorile tri naveze. Ana in Pedro sta se odpravila v Castelleto Inferiore. smer Via Kiene, V, 330 m, ki jo komentirata takole: »Prvi raztežaj zmrzalica. Italijanskemu paru pred nami so od drhtenja padale gurtne in karabinčki.« Mateja in Sandi sta uspešno opravila s smerjo Alimonta-Vidi, VI-, 350 m: »Splezano prosto. Super smer z ravno prav težav ter veliko zračnostjo, tudi v zadnjem cugu – do podna!« Prav tako sta bila nad njo navdušena Tea in Matevž: »Super smer, ustreza opisu iz vodnička (za razliko od prejšnjega dne). Zadovoljna pa je bila tudi trojka Mihe, Karin in Jaka, ki so v Corna Rossi preplezali Via Detassis-Vidi, V, 230 m: »Fajn smer za prvi dan, dobro varovanje in brez izrazitih težav, super sestop (20min do bajte).«

Nedelja je prinesla dež, kljub temu pa so Miha, Maj in Jaka v Irene Spallone splezali Via Natura Viva, V+, 150 m. Pravijo: »Okej smer za deževen dan (1.5h dostopa, max 2h plezanja).« Nekateri pa smo se odločili za plezanje v bližnjem granitnem plezališču, kjer nas pod previsom nevihta ni prav nič motila. Nazadnje se je pokazalo še sonce in slap, ki se nahaja ob vznožju plezališča je zasijal v žarkih.

Naslednji dan nas je razveselilo sonce in lepa napoved, zato so se nekateri odločili, da se povzpnejo više in tam tudi prespijo, na prostem ali v koči. Pedro in Ana sta v Torre Prati splezala Spigolo Armani, IV+, 140 m. Ne glede na to, da se je pri abzajlu vrv zataknila, kar je Ana rešila s prusikarjenjem, komentirata, da so ti stolpi res čudoviti.

Mateja in Sandi sta v Campanile Basso opravila s smerjo Spigolo Fox, VI, 350 m: »Vrhunska tura, frikovski težji del smeri, ‚plot twist‘ kamin, kompleksen ampak lep sestop.«

Gal, Nadja in Anja so po navdušenem priporočilu ponovili smer Detassis-Vidi in potrdili dobro izbiro, Nika in Aljaž pa sta v Campanile Basso preplezala Via Fehrmann-Smith, V, 350 m.

Toni in Matevž pa svoj poskus na Campanilo Alte, Via delle mogli, VI-, 300/550 m opisujeta takole: »Mojstra iskanja predčasnih izstopov sva izstopila direkt na ferato; pravočasna, da sva ujela večerjo in jo zrihtala še ostalim navezam Po štriku ima smer vsaj 750 m. Nima veliko ponovitev; zahtevna orientacija v spodnjem delu (številni stolpi, slaba skica, praktično neopremljena). Toni pravi, da so bile vse ta lepe linije splezane že davno pred 1993, jaz bi jo vseeno zelo rad šel še enkrat do vrha, ker zgornji del zgleda še boljše. Skala, plezanje in možnosti za varovanje sicer v večini odlični; mestoma je naložen šodr, prečnica smrti izgleda huje kot je.«

Miha, Jaka, Maj in Grega pa so dan izkoristili za smer neposredno nad Rifugiom Brentei v Punta occidentale di Campiglio, Parete sud, V, 160 m: »V prvih 2 raztežajih se ti zdi, da si v slovenskih hribih :)«

V torek pa je šlo zares. Četverica Mihe, Jake, Maja in Grega se je povzpela na legendarni Crozzon di Brenta, po Via della Guide, V+, 900 m, za katero pravijo: »Epska, grande smer z zelo zanimivim sestopom.« Bravo, fantje!

Spigolo Fox pa sta pohvalila tudi Toni in Matevž: »Lepa smer, sploh zadnji težji del. Vstop iz grape v stilu Preussa. Višje iščeva po občutku in se večinoma drživa JV raza. Tudi cugi pred detajlom po levi varianti so zelo lepi (namesto črnega kamina). Toni je seveda imel prav – velik kontrast prejšnjemu dnevu zaradi obilice klinov :)«  

Gal, Val in Nadja so bili uspešni v smeri Alimonta-Vidi, Pedro in Ana pa sta se preizkusila v Campanille Basso, Via Normale, V-, 360 m: »Dvakrat zašla iz smeri, zabila klin zunaj smeri, na koncu sva se 50 m pred vrhom pridružila navezi Tonija in Matevža, ki sta ravna abzajlala. Prava odločitev, da sva prišla še pravočasno na podaljšan ragu v dolino :)«

V Torre Prati, Via Armani, IV+, 140 m, so uživali Nika, Mateja in Sandi: »Huda friko luftarska smer, ampak z bednim sestopom: premnogo kratkih abzajlov v širok graben.«

Zadovoljni so bili tudi Sibila, Jure in Boštjan, ki so v Cimi della Madonnina preplezali Un altro giro di giostra, 5c, 250 m, za katero pravijo, da je udobno navrtana.

Nekateri pa so se v družinskem vzdušju odpravili na bolderje v Valdaone, kjer so preplezali nekaj lepih linij v granitu in se imeli super. Izkazala se je tudi najmlajša bolderašica.

Sreda je bila namenjana počitku oziroma plezanju v plezališču, tokrat kar apnenčastem, kjer so najbolj vztrajni plezalci nedvomno imeli najglasnejše navijače

Za smer z »nabitimi centimetrskimi bomber klini« je obveljala Via Cresta Nordest, V, 250 m v Corno di Pedertich, ki so jo splezali Toni, Nadja in Boštjan, Pedro in Ana, Gal, Val in Nadja, Mojca pa je v navezi z Juretom dodala: »Super smer za mojo prvo enakovredno navezo, zelo lepo opremljena in zanimiva, dolgčas ni bilo.«

Mateja in Sandi pa sta se odločila za nekaj daljšega v Campanile Alto, in sicer smer Hartmann – von Krauss, IV, 850 m: »Vrhunska in dolga smer. Presenetilo pa naju je, da vršni del ni bil tako II-III kot je pisalo. Vrh je bil čudovit, sestop z abzajli pa enostavnejši, kot me je skrbelo. Priporočam!«

Navezi Gala in Vala ter Aljaža, Sibile in Nike, sta prečili greben Maffei-Ferrari-Franzelli v La Punto Pino Masiero, IV/III, 250 m in ga tudi zelo pohvalili.

Beno, Špela in Anja so ponovili Via Alimonta-Vidi, za katero so bila mnenja deljena – mestoma je dolomitska skala resda razočarala, vendar je smer vseeno vredna vzpona.

V Castelleto Inferiore so se odpravili tudi Miha, Grega, Karin in Jaka, ter uspeli v Via Kiene: »Kar lepa smer, bi bila pa še boljša brez lažjih/našodranih cugov.«

Maj, Mojca in Jure, Miha, Grega in Jaka ter Pedro in Sibila so se vrnili v Corno di Pedertich in preplezali Via Atraverso l'arco rosso, V+, 200 m: »Lušna smer po granitu, super varovanje in predvsem dostop (20min).«

Še zadnjič je bila ponovljena tudi Via Detassis-Vidi, ki je bila všeč tudi Aljažu, Maju in Niki.

Tako se je naš tabor počasi zaključil. Petkov večer je bil obarvan s kupi palačink, smeha, klepeta in želja, da se kmalu vrnemo v številne smeri, ki smo jih označili v vodnikih