Bavarska smer z izstopom po Zimmer-Jahn

Čas je že bil za nekaj daljšega v tej (pre)kratki sezoni, in ker si je Blaž zaželel Stene z veliko začetnico, odločitev ni bila težka. Smer je delo bavarskih plezalcev iz leta 1926, v današnjih časih pa menda najlepša četrtostopenjska smer v Triglavski steni, kot jo opisuje Mihelič. Ker je posledično ena najbolj popularnih smeri tudi nasplošno, sva kljub zgodnji uri zagledala pred seboj dve navezi, od katerih pa se je ena kmalu po začetku plezanja odločila spustiti se nazaj dol. Naveza treh, ki je nadaljevala s plezanjem pred nama, je bila hitra in se malce oddaljila, je pa vseeno občasno priletel mimo kakšen projektil in naju opomnil, da v smeri nisva sama. Za smer je značilno pokončno in izpostavljeno plezanje. V večini raztežajev se zaradi poteka smeri ne da delati polnih 60 metrov, je pa nekaj izjem. Sidrišč, pa tudi možnosti za vmesno varovanje je veliko. Malo sem bil presenečen nad krušljivostjo določenih predelov in votlo donečimi mesti, ker sem si jo zapomnil kot bolj kompaktno. Morda je kriv neizprosen zob časa, ali pa sem se samo razvadil v smereh, ki sem jih plezal v zadnjem obdobju? Na splošno pa skala v Bavarski smeri ni slaba in je smer vredna obiska. Ker je zaradi vijuganja veliko raztežajev, se splača biti hiter, kar pa z Blažem tokrat ravno nisva bila. Zato sva porabila malenkost več, kot je običajna časovnica. Bi pa Blaža pohvalil, ker je kljub temu, da je dobil večino detajlov, z njimi zelo suvereno opravil. Izstopila sva po smeri Zimmer-Jahn, v dolino pa čez Prag.