Pou leta hitr mine

Kljub temu, da se kuhamo v tej poletni vroči na začetku še mal zimske tematike. S šolo smo uspešno zaključili zimski del, razmere so nam bile več kot naklonjene: ledno plezali v Krnici, »cpinali« na Tursko goro (kjer smo dan poprej dobili kar zajetno količino snega), pa uživali ob že kar poletnih temperaturah na Stenarju. Petra in Luka sta me vzela seboj na Dovški Križ, Z Igorčkom, Petro in Majo smo se podali v ene izmed meni najljubših koncev v Julijcih in se skupaj drenjali na Srednjem Rokavu. Z enako ekipo, brez Maje smo se turno podali v Jalovški ozebnik. Sestrska naveza je šla tudi v Jugovo grapo- nardili sva en fletn krog v Vrata, kjer sva optimistično »štopali«, a na koncu vseeno šli peš do Dovij. Sledil je niz lepih turnih turc in kar se mene tiče bi zima lahko ostala.

Po prvomajski Franciji, kjer smo si nabrali kondicijo za prihajajoče poletje sem s Tado plezala v Pakli. Prvi dan sva lezli Barba Antin  5b, pol smo kr precej cajta poležaval na klopcah in bli na sploh leni, Kozinc je nato predlagov, da se podamo v  Debeli kuk, da je ena ful fajna smer, s čudovitim imenom- Zgrešeni 5b. Kljub temu, da me že v jeseni ni navdušila Diagonalka sm se mal branila, ampak Kozina je vztrajno zatrjeval, da je to čist neki druzga in jo opevov oh in sploh. Začel se niti ni tko slabo, no do taprvega ovinka, pol pa neka bedna prečka. Uglavnem smer me rees ni prepričala in si zasluži ime, ki ga nosi  V nedeljo smo šli mal bl na izi. Plezal smo Dr. Frankensteiin 5b+. Res fletna smer, kompaktna skala, fajn radiatorčki. S Tado nama gre kar fajn v skupni navezi, tko da je blo itak zabavn

Precej zatišja s plezarijo je bilo do najdaljšega dneva v letu, ko smo se z Majo in Jakobom podali v Šite (Herlec- Kočevar V-/V-, 500m), kjer smo dobili super lekcijo o hribih in pripravah na plezanje v hribih (vremenska napoved!!). Poleg tega pa smo od blizu spoznali vse mogoče vremenske razmere z vključujočim canyoningom v kaminu in romantičnim bivakiranje v premočenih oblačilih na vrhu Šit. Zgodba, ki je v resnici precej bolj resna, vendar s srečnim koncem

Da, si popravim vtis po Šitovski dogodivščini sem se s Tratarjem podala na Jezersko. Prvoten plan je bila Jubilejna smer, vendar naju je snežišče pred vstopom v smer in dokaj črni oblaki nad steno (spet ) od tega kar malo odvrnila, zato sva se odločila za Novo centalno smer (IV+, 700m), ki se je izkazala za odlično odločitev. Smer je bla res lepa, platke so noro dobre, razgledi lepi, svedrovci šekar narazen, cuge se da fajn krajšat- iz Miheličevih 18, sva jih nardila 10 in opoldne že stala na vrhu Velike Babe. S tem pa sem dobila svojo prvo »hribovsko« smer, juhu