Staničev vrh

Včeraj smo se odpravili v dveh navezah v Staničev vrh in sicer Jerca in Blaž, ter Žiga in jaz. Dogodivščin nam ni manjkalo...

...za uvod sem prvič doživel, da se je že med hojo do stene na veliko prepevalo, tako da je bila dobra volja na vrhuncu. Posledično je ta dobra volja zahtevala svoj davek in sicer je bil Žiga zadolžen za dostop in vsi skupaj zgrešili pot, ki vodi do stene. Davek je bil 1 uro dodatne hoje. Vsi, ki se boste kdaj tja odpravljali, pot ni označena in markirana, zato imejte v glavi, da morate zaviti "desno preko potoka" v grapo, ki vodi na sedlo in ne naravnost v severne stene. Drugače je dostopa 2 uri, mi smo rabili 3. jaoooo

Kar se tiče plezarije, sem bil zelo presenečen, ker je skala v primerjavi z ostalimi dosedanjimi stenami vrhunska. Lahko ji rečemo "Paklenica 2". Kompaktna skala z značilnimi radiatorji, kot jih vidite v Pakli. Jaz in Žiga sva nasedla fori v vodničku, kjer je za smer Labrador zapisano, da je smer v celoti navrtana, verjeli al pa ne, nisem videl niti enega svedra. Smeri v srednjem delu stene so vrhunske za plezarijo, z dobro opremljenostjo, tako da se ni za bati... Skupno število preplezanih smeri je bilo 5, te pa so dolge od 120 - 160m.

Žiga bi sigurno rad dodal, da bi bil dan še bolj popoln, če ne bi dobil kamna v glavo, ampak na srečo nič resnega, ker je Petzel čelada zdržala napor

Pa še en verz prepevanja Jerce:
..."sokolo okolo, okolo, sokolo moj" 
 

Slike si lahko ogledate v fotogaleriji >>