V. Oltar, 2621 m

Da malo oživim temo hriblazenja... Ker nisem imel nič splaniranega za soboto, napoved pa je bila lepa sem se odločil, da se po dolgem času spet podam malo peš v hribe trošit odvečno energijo. Na pamet mi je padel V. Oltar, saj v tistih koncih še nisem bil in naj bi bila tura tudi nekoliko daljša.
 Štartal sem iz Poldovega rovta in se do pod ostenja med Oltarjem in Dovškim križem povzpel mimo Brinove glave. Poti do pod stene ni za zgrešiti, od tu naprej pa so dobro vidni možiclji. Na vrhu sem obsedel in občudoval razglede ter spopad neke trojice z V. Ponco skoraj eno uro. Na poti navzdol sem se ustavil še na fenomenalni travnati Šplevti 2272 m in se nato mimo bivaka II odpeljal po melišču skoraj do doline. Nevem, a je tole slučajno najdaljše melišče pri nas, saj se po njem spustiš za kakih 600 v.m. 
Tura je bila lepa, od trošenja energije ni bilo veliko saj sem bil pri avtu po 6h. Za popoldan sem se pridružil Mateji pri veslanju po bohinju rezultat česar je bilo le pivo ob katerem sva opazovala ljudi različnih dimenzij in starosti kako veslajo sem ter tja, sama sva očitno izgledala dokaj nesposobna za kaj takega, tako da čolna nisva dobila.