Dve vršiški (ker je za tri zmanjkalo časa)

Prejšnji torek sva z Maticem Koširjem (AO Jesenice) plezala Kamenkov kamin, v petek pa s Klemnom Zorenčem smer Košir-Brelih. Kamenkov kamin sva z Maticem preplezala brez posebnosti, lahko bi rekla, da je bilo vse skupaj dolgočasno, saj je bilo po 40 minutah plezarije veselja konec.

Zato sem to pomanjkanje adrenalina, ki se sprošča ob epskih podvigih v naših in tujih gorstvih, nadomestila v petek v smeri Košir-Brelih. S Klemnom sva sicer nameravala v Jesih-Potočnik, vendar nama je bila smer zaradi predhodnega večdnevnega zamakanja odsvetovana. Tako sva se odločila, da kreneva na Vršič in tam splezava dve krajši smeri (uspela ena, od tu tretja manjkajoča). V prvi raztežaj smeri sva vstopila na sredini raztežaja, saj je bil vhod v smer pod snegom (tako sva ga spretno obšla po desni). Prva dva raztežaja sva šla po skici, vmes očitno ne in dva raztežaja pod vrhom prišla zopet v najino smer. "Vmes očitno ne" sva sklepala po tem, da recimo nisva plezala 20 m krš prečke, ki je na skici vrisana in po sluzastem kaminu kao trojki, ki to ni bil. Vodstvo v tem raztežaju je sicer pripadlo meni, vendar mi je ob pogledu v kamin ženska intuicija sporočila, da ideja ni imenitna in tako se je čelo znojilo Klemnu (za kar sem mu hvaležna). Sva pa vseskozi sledila klinom in prusikom, prišla nazaj v smer, iz smeri in mimo ovc v dolino. Takrat sva tudi sklenila, da se nama mudi; Klemnu na štop v Ljubljano, meni na kosilo; in da ne greva še ene smeri. 

Epilog: B'lo je fajn. Klemen je štop dobil takoj, ko je pred vstopom na avtocesto ruzak odložil. Jaz sem odšla na kosilo, bila zaslišana, kako sva lahko ne šla po smeri in po Matičevem ogledu skice bila obtožena, da sem pol skice prerisala Košir-Brelihovo smer, pol pa ene druge. Kasneje (po ogledu skice v vodničku pod budnim Koširjevim očesom) je Matic ugotovil, da ni bila napaka moja, temveč je skica v vodničku zelo šlampasta. On to že ve, saj jo je večkrat plezal (pa še pol smeri se imenjuje po njegovem soimenjaku) in jaz mu moram verjeti na besedo. Bralcu pa je prepuščena prosta izbira.

P.S.: Slik iz smeri ni. Iz prve ne, ker nisva imela fotoaparata s seboj, iz druge pa ne, ker sva si dala preveč opravka z drugimi stvarmi. Imava le fotografijo iznad oblakov, ki se dvigajo nad dolino, sliko ovac, ki se pasejo na vrhu in eno, na kateri nisem čedna in se zato pretvarjam, da ne obstaja. Če kdo želi omenjene fotografije (razen zadnje), naj me kontaktira (lahko tudi Klemna).