Paklenica

No, pa smo jo dočakali tudi tečajniki in RES ni razočarala! Naučili smo se marsikaj novega, obnovili stara znanja, pridobili nekaj poguma, prask in plavic, spletli nova prijateljstva in ugotovili, da ni ugodno, če pri plezanju nosimo uhane, da riversotov ne mečemo v dolino, ker lahko koga poškodujemo , da zmoremo marsikaj, tudi če se nam zdi še tako nemogoče...in se imeli nadvse fino!

Taja a smo se mel fajn? Povej? :

Paklenica? Hm…? Moje prve raztežajne smeri. Sliši se luštno, vendar sem ob pomisleku, da bom minimalno vsaj 150 m od trdnih tal visela vertikalno na enem samem "štriku" dobivala mešane občutke. Prvi večer smo se sprostili ob pijači ali dve in za trenutek sem pozabila na moj strah pred višino ter zaspala na udobni turbomaksimus blazini. Seveda kampiranje ne bi bilo kampiranje, če blazina čez noč ne bi spustila. Po jutranjem uvodnem sestanku z mojim mentorjem in s soplezalcem Mišotom smo se podali čez vodo in melišče v našo steno - Juho. Na pogled lepa, tole bo pa šlo. Prva polovica stene, luštna za nas začetnike ful lepa plezarija. Bili smo dokaj hitri in tudi strah pred višino se ni izrazil oziroma vmes sem mislila, da sem ga že zgubila. Vendar že je bila tukaj druga polovica stene, nekoliko težja, ene dva previsa, žlebovi in tudi živčki so začel delat. K sreči je bila pred nami Tonijeva naveza in njegovi primadoni (tako jih je sam poimenoval), ki sta mi s svojo borbenostjo z izpenjanjem kompletov in s kobacanjem čez previse in kapnike pokazale, da se da splezati vsak raztežaj. Prišli smo do vrha z najlepšim razgledom, trud je bil poplačan. S puncami smo malo debatirale, da zdaj nas pa čaka samo še sestop, zato sem si privoščila in spila še zadnja 2 dcl vode. Vse smo si sestop predstavljale kot neko urejeno pešpot, vendar nas je Toni hitro postavil na realna tla, da le ne bo tako turistično kot mislimo. Naša pot se je dejansko takrat šele začela. Kljub daljšemu in nekoliko nerodnemu sestopu čez vso tisto ostro skalo, smo ob koncu dneva le prišli v dolino do vode in na zaslužene čevapčiče. Dobri so bili. Če zaključim moje prvo dvodnevno plezanje. Odlična lokacija, lepe smeri in še lepši razgled. Na koncu dneva spoznaš, da se splača viset vertikalno s plezalkam na nogah Kdaj gremo naslednjič?

Z vami bi radi delili tudi nekaj naših fotograij, ob enem pa bi se prav vsakemu izmed vas radi zahvalili za vso potrpežljivost in spodbudo, predvsem pa za čas, ki ste ga žrtvovali za nas!

Hvala!

bodoči Akademci 2016