Zima je, čas za smučke

Zima nas letos še ni obdarila s kakšno večjo količino snega zato je treba slednjega iskati v nekoliko bolj zakotnih in višjih koncih. 

V soboto s planine Blato v osrčje Julijcev, preko planin pri Jezeru in Dednem polju, kjer je sneg suh, skozi dolino Za Kopico, kjer ga sonce počasi nažira, na vratca pod Zadnjim Voglom na katerem ni bilo videti omembe vrednih snežnih jezikov z vrha. Od tam proti Kanjavcu, pogledi čez Dolino Triglavskih jezer in Komno bolj žalostni. Smuka s Kanjavca je bila odlična, sicer bolj spomladanskega tipa. Nazaj grede po isti poti, potrebno se je bilo spustiti še z V. Zelnarce na katero (skoraj) pripelje snežni jezik. Do planine blato se da z nekoliko pazljivosti na smučkah, ni ravno višek, a bolje na dilcah kot peš. Cesta je do Blata prevozna z osebnim avtom, kolesnice so že kar globoke. Ljudi nič, gamsov pa …

V nedeljo pa sva se z Denisom odpravila na Trbiško škrbino v zahodnih Julijcih pri naših sosedih. Dolina Mrzle vode (Riofreddo) je dovolj dolga da izpiliš drsno tehniko, preden se vse skupaj počasi prične postavljati malo bolj navkreber. V senci okoliškega ostenja Trbiške Krniške špice decembra ni prostora za sonce, tako da se kar hitro napreduje proti tisti ožini zgoraj, ko pa zmanjka sape, se pa lahko človek hitro izgovori na poglede na dokaj impresivno okoliško skalovje. Smuka je ponudila vsega po malem, nepričakovano hitro je potekal tudi »spust« nazaj po cesti.