Bolgarija, 28.2.-7.3.2015

Vedno je dobro najti kako destinacijo, kjer se lahko nadejaš hribovske samote in s tem povezanega nekoliko bolj avanturističnega utripa, kot je planiranje tur doma s prstom po zemljevidu, iskanje ugodnih prehodov, zanimivih vrhov, dolin ter pravih flank. Nastale ideje pa nato poskušaš nekako izpeljati v realnem svetu, ki pa se po navadi predstavi v ravno toliko drugačnih oblikah, da te ta želeni utrip nekako drži in ne zapusti.

Nekaj takega smo (še Janvit Bajt, Blaž Keber in Leon Sabo) letos zadeli z Bolgarijo. V planu je bil obisk gorovji Rila in Pirin, a kot vedno, je tudi to pot, plane krojilo vreme. Namenilo nam je dobre 3 dni hribov ter 2 dni ugodja v bolj obljudenih krajih. Dano smo izkoristili takole:

Tiste dobre 3 dni smo v Pirinu izkoristili za nekoliko daljšo krožno turo, katere grob potek je bil:
Dan 0: Goce Delchev (1450) -žičnica- koča Bezbog (2230) – Bezbog (2649) - koča Bezbog (2230)
Dan 1: Kremenska jezera – Dzhano (2657) – Momin Dvor (2725) – koča pri Tevnem jezeru (2520)
Dan 2: dolina Demianitse – Tevno Vasilahsko jezero – Tipits (2634) – koča Demianitsa (1895)
Dan 3: dolina Gazeyskata Voda – Gazeysko jezero (2650) – Polezhan (2852) – jezero Desilitsa (2360) –                 – Desilitsa (2713) – dolina Desilitse – Goce Delchev (1450)
* Imena in podane višine so kombinacija različnih virov in vsekakor niso povsem natančne

Vreme nam je tu načeloma služilo, bili smo deležni tako sonca kot tudi megle, vetra in sneženja, temperature so se gibale nekje med 0 in -15°C, snega je bilo povsem dovolj, v bolj stabilnih snežnih in vremenskih razmerah bi verjetno obiskali še kakšnega izmed številnih zanimivih vrhov ali dolin. Lepa tura, na kateri praktično nismo padli pod višino 2000 m, spali v več ali manj oskrbovanih kočah, smučali s šestih vrhov nad 2600 m in »videli« kakih 15 jezer. Na turi smo opravili približno 50 km in 4500 višinskih metrov, srečali pa praktično nikogar.

Slabo vreme nam je naslednji dan narekovalo ogled mesta Blagoevgrad in Rilskega samostana ter nekoliko sproščanja v termalni vodi v naselju Sapareva Banja pod gorovjem Rila. Konkretno smo preskusili tudi kulinarične dobrote, pri katerih nam nikakor ni zneslo priti do sladic.

Kljub slabemu vremenu smo preostali uporabni dan odšli pogledat še do Rilskih jezer (2150), kjer je tudi nekakšno smučišče iz leta devetnajsto……, kjer smo po treh »furah« postali nekoliko nestrpni (žičnica rabi za 500 m skoraj pol ure) nataknili kože in se raje sprehodili do bližnjega pukla (200 m nad kočo), ki nam je s svojim dolgim položnim grebenom v kombinacij z oblačnim vremenom pripravil zanimivo "smuko po oblakih".

 Bolgarija vsekakor je destinacija za na seznam, tako poletni kot zimski.