Alpinizem

Ker pogosto poslušam očitke, da je za branje mojih poročil potrebno celo dopoldne, sem se odločila, da odslej ne bom objavila vsakega posebej, temveč jih bom v zapisu združila več skupaj in tako Bralcu prihranila čas. Tej odločitvi je botroval tudi samostalnik, ki se začne na L*.

Kot že naslov izdaja, sem se v zadnjih dveh tednih mudila tako v domačih kot v tujih gorstvih. Dve...

Z Matejo sva že več let načrtovala, da za življenja še enkrat splezava Špik. Letos sva zlezla več dolgih smeri kot običajno, od vseh sklepov skupaj samo mene boli levo koleno, zato se nama je zazdelo, da bi lahko končno izpeljala ta projekt.

V petek zvečer sva prišla na Bivak po Špikom in s tremo zrla v steno. Podrobno sva preučila opis in, kot se je kasneje...

Z Nasty sva 17.7. manevrirala med Pozzojevimi svedri v Via "Sognando l'aurora" v Tofani. Pri tem naju je dohitel sam Massimo Da Pozzo, avtor smeri, s klientom na drugi strani vrvi. Sledila je dirka navzgor, kjer sva uspela zadržati minimalno vodstvo, predvsem na račun klientove študioznosti detajlov smeri. Pozzo naju je navdušil nad mizasto goro...

Pretekli teden je šesterica poplezavala nad največjim ledenikom v Franciji Mer de Glace. Da bom bolj natančen, JanP in NejcK ste skalovje ogrevala že teden dni pred nami štirimi - BranetomFG, DavorjemR, MihomP in menoj, ki smo se jim pridružili v njunem drugem tednu.

Glavni krivec za sestavo...

Kaj naj rečem za opis...

Kombinacija 3 smeri: Mladi raziskovalec spodaj (podrto), Vodnjak želja (lepo) in Trmastih kaminov.

Samo 1 naveza v NŠG za časa vstopa.

Vroč vikend sva z Jernejem preživela pod Cinami. V soboto sva si od blizu pogledala veličino Strehe v Zahodni Cini. Premajhni bicepsi ali zgolj nepravi mišični tonus, ne veva... Na koncu sva pristala v izpostavljenem Razu kortinških veveric, bojda eni izmed najbolj estetskih liniji v Cinah; estetike žal nisva opazila zaradi mestoma zelo slabe skale...

Ker je bil april večinoma vremensko muhast, vikendi v maju okupirani s poroko in dekliščino (ne mojo), junij pa zapolnjen z izpiti in še eno poroko, sem letošnjo hribovsko sezono začela dokaj pozno in sicer pred 12imi dnevi. Takrat sva namreč z Maticem končno le našla par sončnih prostih ur in se popoldan odpravila na Vršič. Plezala sva Steber ob Kamenkovem...

Predvčerajšnjim sva se z Alenom odpravila v Vrata, kjer sva prespala med ruševjem na poti do Stene. No, spala prav veliko nisva, ker so naju napadale miši. Od polnoči do četrte, kolikor sva imela namen spat, se je vseskozi nekaj premikalo in šumelo okrog naju. Sem si mislil, naredte mi karkoli, samo vrv mi pustite pri miru!