Vsepovprek

Nekako si nisem znal predstavljali kaj bi človek počel pozimi, če ne bi bilo snega za neko solidno smučarijo. No, v zadnjem mesecu so se te predstave zavoljo ničnih padavin in podničnih temperatur nekoliko spremenile.

 

Tik pred novim letom smo se s Tado in Kramerjem uspeli odpeljati do zapore Glocknerske ceste na severni strani skupine in se v dvodnevnem izletu povzpeti na Hinterer Bratschenkopf (3413 m) od koder se odpro lepi pogledi na dokaj špičasti Gr. Wiesbachorn (3564 m). Slednji je bil pravzaprav naš cilj, a nas je (pre)nizko postavljena zapora na cesti, presenetljivo veliko gaženja in odštevanje ur do novega leta zadrževalo dovolj, da smo si ga pustili za naslednjič.

V prvi polovici januarja smo se s Tonijem, Domnom in Marincem podali na Visoki in Srednji rokav iz vrat, turo smo zaokrožili z vzponom čez Brinje. Čez nekaj dni sva se z Domnom podala na Široko peč skozi amfiteater, nameravala sva nadaljevati po grebenu do Dovškega križa, a sva kaj hitro odnehala, temperaturne razmere za prčkat po skalovju nama niso bile po godu, še kako pa nama je godilo sonce na vrhu Široke peči. Vsekakor dva izmed bolj zanimivih vrhov pri nas.

Potem se je počasi začela tale ledna evforija… slapovi so, lahko da jih drugi teden ne bo več, pa potem pet let nič… pa dejmo potem to izkoristit.
Z Regincem sva tako splezala Piccollo Nabois (III/4+, 220 m) v Zajzeri, družbo so nam delali še Krek, Toni, Tada in Kramer, spodaj v hosti se je potikal bojda tudi Miha. Lucifer (4+(5), 210 m) z Regino in Kramerjem, ena izmed kakih desetih navez tisti dan. Za vikend je Kozina dvignil tempo in smo s Petro splezali južno orientirani Krokarjev slap (II/(6) 5+, 100 m) (prvo kaskado, zgoraj je verjetno v dobrih razmerah še kaj) in Katarzo (I/5, 80 m) na drugi strani doline. Krokarjev slap je kar visok, medtem ko je Katarza vse skupaj ena sveča. Sledila je šola v Prednji glavi (Krnica), kjer se je plezalo malo vse povprek, plezarije morda celo več, kot če bi se človek spravil v kak slap. Ker se pleza bojda tudi v Tamarju, sva se s Kramerjem zapičila v Svečo (4+, 90 m), naslednji dan pa sva s Petro preverila zadeve še na Jezerskem, Sinji slap (II/3, 150 m).  

Zdaj pa lahko magari kakšna snežinka pade, z Igorjem sva bila na Schilchecku (2040 m), nekakšna Dovška baba za Taurentunnelom, eno izmed redkih območji s solidnim snegom v bližnji okolici, ne bi bilo slabo, če bi sneg prišel nekoliko bliže.