Torre Venezia, Rocchetta Alta di Bosconero

V nedeljo sva s Krejmerjem plezala Tissija v Torre Venezia. Ko sva sredi stene eno uro sedela na polici in čakala, da se promet v smeri razredči, sva bila že na tem, da se spustiva v dolino, kajti smer naju do takrat ni posebno navdušila. Potem pa se je naveza nad nama zaplezala in sva lahko izkoristila možnost prehitevanja. Do vrha se smer potem izboljša, ampak nič posebnega.
Naslednji dan pa druga zgodba v Spigolo Strobel v Rocchetti Alti di Bosconero. Zjutraj sva ob pogledu v oblačno nebo še omahovala, a se potem ob 7h odpravila s parkirišča. Res strma smer, en raztežaj boljši od drugega, meglice so skrbele, da ni bilo vroče, eno zajedo pa si bom za dolgo zapomnil. Težave ne popustijo prav do vrha smeri. Sestop je prav tako zelo lep, dokaj enostaven in hiter, polepšata ga tudi rižota z gobami in vino v prijaznem Rifugio Bosconero.

toni