Sveča v Travniku

V soboto naju je od zore do mraka s Krejmerjem zaposlila Sveča v Tamarju. Navajena Dolomitov od pejšnjega vikenda sva v prvih, še Ašenbrenerjevih raztežajih še nekaj jamrala nad kvaliteto skale, pozneje pa sva se le še čudila odlični liniji smeri.  Predstavljal sem si "dva cuga šestke, pol pa sprehod do vrha, ob 2h-3h, najkasneje ob 4h pri avtu", zato sva plezala precej ležerno in brez ihte, in tako smeri ni bilo ne konca ne kraja. Napovedanih neviht tudi ni bilo od nikoder, tako da z mojim potiho planiranim pobegom po Ašenbrenerju ni bilo nič. Na vrh Travnika sva po eni najboljših smeri, kar sem jih plezal, pristopila, ko je bilo sonce že zelo nizko. Smer je zelo prijazna do frendov, tudi nekaj klinov se najde, orientacija netežavna, zato so vprašanja, zakaj sta potrebovala toliko časa povsem na mestu.

toni