Rakova špicarska

V četrtek sva z Janom Pogornikom plezala Švicarsko v Rakovi špici (VII-/V+, 500m). Da si olajšava dostop, sva šla večer prej spat na bivak 1, da ne bi šla slučajno po plezanju na ferajn sva pa izstopila s čelkami, kolovratila in se igrala GVje po grebenu, našla melišče in sanjala o potokih po poti v vrata. Smer se nama je zdela kar ornk, ampak lepa. Petke in šestke v spodnjem delu so naju vztrajno izpijale, ta težek cug je bil pa totalno kompakten in zlo lep, čeprav kratek. Nekih klinov in štantov (razen v tem cugu) do zadnje tretjine ni, kot tudi ni ponudnikov štop prevozov in odprtih bajt v Vratih ob 2eh ponoč. Zato sva turo končala z bolderjem "Aljažev okn", našla 2 deki v jedilnici in zjutri na najino začudenje še zlo prijazne oskrbnice v domu, ki so hodile po prstih in šepetale, da naju ne bi zbudile.

Fejst tura, fejst ljudje, ki so naju poštopal nazaj proti vršiškim ovinkom in fejst Janove kopalke za 3€ v Jasni