Otvoritev poletne sezone

V soboto sva se z Janom Podgornikom odpravila v Kogel, da izkoristiva ugodne razmere pred napovedanim poslabšanjem vremena. Pod steno ni bilo videti, da bi naju letos že kdo prehitel. Glede na spodobno friko formo sva izbrala Kamniško smer. Stena je bila od blizu presenetljivo bolj suha, kot je bila videti iz doline, zamočen je bil samo začetek drugega cuga, ampak ta je menda vedno moker.

Vreme se sicer ni držalo sončne napovedi, a se je vseeno dalo plezati. V flisu in vetrovki je bila temperatura čisto prijetna, le prste je bilo zaradi mrzle skale težko ogreti. Na štantih bi prišle prav rokavice, a so žal ostale v avtu. Nekje na polovici smeri se je vrh stene spet zavil v oblake, veter pa se je precej okrepil, zato sva se odločila izstopiti po lažji in krajši Zupanovi smeri. Po dveh raztežajih so me klini zavedli iz smeri, Jan pa je izplezal po edini možni varianti in na najino veselje sva se spet znašla v Kamniški. Vmes se je vreme namreč popravilo in bilo nama je malce žal za pobeg v Zupana. Vrnila sva se ravno pod prvo sedmico, tako da glavnega dela smeri nisva izpustila.

Najtežja raztežaja je naprej plezal Jan, tako da sem lahko dokaj sproščeno užival v res odlični plezariji. Sploh druga sedmica z basanjem izpod strehe na polico je noro dobra. Za zaključek me je čakala še lepa, izpostavljena in ne pretirano zahtevna prečka, a me je po dolgem dnevu kar utrudila, tako da mi je odleglo, ko sem se končno skobacal na zadnjo polico.

Zaradi snega na vrhu sva do Virensove smeri sestopila deloma peš, deloma z abzajlom. Sledil je še abzajl po Virensu do dna stene, med katerim se nama je zataknil štrik, tako da je moral Jan ponovno splezati skoraj 60m više (pivo imaš še vedno v dobrem).

Odlična smer, vsekakor vredna ponovitve.