Nizki štart: Spomladansko vplezavanje

Pomlad po beli zimi postreže z daljšimi dnevi in suhimi stenami, kar je zanalašč za štart sezone - Kaj je lahko lepšega od martinčkanja v južnih stenah, preden so te peklenske. 

1. Dejanje: Virensova - 14.april 2024

Frišno po tem ko sem izgubil status tečajnika, me je Slapi pocukal, da češ zdaj bi se pa že spodobilo nekaj splezat. Prejšnje leto poleti nama je vreme prekrižalo načrte v Dolomitih, zato sem bil klica res vesel. Jaz pojma nisem imel kam bi lahko šla sredi aprila, pa se zato Jan ni nič držal nazaj. Predlagal je Zupanovo v Koglu, jaz pa brez, da bi si sploh kaj pogledal ustrelim z JA! 

Nekaj dni je minilo, vreme pa je bilo toliko muhasto, da tisto nedeljo skala ni bila videti ravno suha. To sva predvidevala, zato sva že malo tipala alternative in se odločila, da greva pa vseeno pogledat. Hja mokra šestica za štart sezone ni ravno prijetna za nikogar, zato se pod steno odločiva, da bo tokrat prijazni Virens čisto dovolj - Nisva bila sama takšnega mišljenja.

Kaj reči, smer že vsak pozna in je kot narejena za pomlad, plezanje je lahkotno in lepo, zato sem z veseljem sprejel idejo, da dva raztežaja splezam naprej KRASNO. Splezala, na vrhu pojedla domač flapjack (hvala Jukič) in se odabzajlala v ''gužvo'', zaradi katere sva si spust popestrila še z GV tehniko Slapija. 

Popravni: Zupanova - 29. april 2025

Novo leto - ista pesem, zakaj bi nekaj spreminjal, če pa je tako fajn. Lani, ko sva plezala Virensovo sva vseeno vseskozi pogledovala proti Zupanovi. Vprašanje, kakšna misliš, da bi bila smer je srbelo mene, pravtako pa tudi Slapija. No, odločilnega procesa tokrat ni bilo, Zupanova bo!

Vreme pa ja, seveda aprilsko (haha) Stena spet ni bila videti suha, pa sva rekla, da vseeno probava. Začetni kamim se je meni zdel tako svinsko moker in mrzel, da sem do Slapija prišel čisto potolčen, hvala bogu je na štant prisijal sonček. Sledilo je enkratno plezanje z neverjetnimi prehodi v izpostavljeni steni, detajl pa je bil spet malo moker, ravno toliko, da te je skrbelo , ko si zahodil v plato, ampak par gibov in že sva čez. Še prečka v desno in sva.

Čestitava si, Še en neverjetno lep spomladanski dan. Sestopiva do Virensa, in se obzajlava v dolino, čez slabo uro je zasluženo pivo že v rokah.

Ekstra poslastica: Kamniška - 19. Maj 2025

Tisto leto nismo končali s Koglom. Maja namreč je padla ideja za Grossglokner, vendar vreme ni ponujalo. Plan B: Kamniška v Koglu. Ekipa: Jan, jaz in tokrat tudi Miha Homšak. Po pravici se spomnim samo ključnih mest, saj smo tam preživeli največ časa. Slapi je smer mojstrsko opravil, midva z Mihom pa, ah kaj bi rekli - visela kot vreče krompirja na tržnici, kot ribe pri ribiču, kot muhe na pajčevini. No Miha je uspel napraviti gibe, jaz pa sem se med travmiranjem potegnil na znamenito polico oz. najlepši pločnik. Tam tukaj in zdaj skleneva, da jo bova prosto ponovila! Še ena divja prečka in smo. Težko, a vseeno zelo lepo! Kogel res ne razočara.

Letos! Modri lišaj - 3. maj 2026

Zahvaliti se moram Benotu, da je tik pred zdajci odpovedal in mi predal štafeto. Z Slapijem sta se malo spogledovala  z redko obiskano smerjo v JV steni planjave Modri lišaj.

Slednjo mi Slapi predlaga ko smo se vozili iz 1. Majske Korzike in mi tako popestril pot domov. Z idejo se strinjamin in samo še upam, na zgodnji prihod v domačo posteljo. Uspele so mi solidne 4 ure spanca, sedaj pa že grizeva Repov kot, v tempu primernemu za pomlad.

Ko se približava steni ugledava najino linijo. Super, nebo orientacijskih težav! Pristopiva do vstopa in po položnem kaminu prideva do gredine. Slapi pride do mene in ker se nisva čisto držala smeri, zdaj po gredini iščeva nadaljevanje, kar nama končno uspe. Sledi 1. Resen cug, izjemna plezarija v pokončni kompaktni skali, da se mi kar smeji. Pa težavnost spet odneha z rampo v desno, nato pa spet malo orientacijskih težav, saj se tu smeri križajo. Bližava se ključnemu mestu, pred tem še najprej čez položne plate in prehod v kamin. Lepo! Detajl smeri predstavlja Predzadnji cug, čez pokončno, ponekod rahlo previsno kompaktno steno, ki je zadovoljivo nabita. Po njej najprej ravno gor nato pa levo okoli strebra in čez malce krušljiv previs na sidrišče. Bravo Slapi. Pridem do njega, zrihtava še zadnji bolder in se pošetava do roba stene kjer spet jeva Jukičeve domače flapjacke – hvala Miha ????

Enkraten sončen dan, da se nasmehi kar sami rišejo na face. Pod skalco na pivo in sva za južno (tako, malo bolj pozno) doma.

Sneg bo naslednji teden pobralo! Skalna sezona je odprta, kj dobrga zategnte