Maratonka v Triglavu

Omenjeno smer (ja, gre za smer in ne za žensko, ki teče maraton po Zlatorogovih policah, kakor bi sklepali iz naslova) sva z Janezom plezala včeraj(oz. varianto, ki se izogne spodnji tretjini originala, ki ga pa noben ne pleza). V tistem delu stene (levo od Prusik Szalay) še nisva plezala in naju je megla kar ovirala pri iskanju smeri. Do smeri sva prišla po Skalaški in potem do Zlatorogovih, od koder smer vstopi. Čakala sva, da bi se megla razkadila, a se ni in ni, in sva kar po občutku rinila navzgor in ves čas filozofirala, a sva prav ali ne, ali greva tukaj ali tam, ker se nama je zdelo glede na skico prelahko, klinov pa itak ni nikjer. Potem pa se je le za trenutek zjasnilo in točno nad sabo sva zagledala ogromno streho, nad katero si smer išče "zanimive prehode", kakor pravi vodniček. Prehodi so res zanimivi, ena krasna malo psiho prečka, ki sem jo lezel sto let in je bil Janez že čisto živčen na štantu, in še lepši previs takoj za njo (res si vesel, ko dva klina zagledaš v njem), pa super zajeda-poč pred tem. Vendar je tega težjega dela malo v primerjavi z vsem ostalim tako-tako delom.
Na vrhu naju je pa še dež dobil, Plemenice so se ovile v veter in meglo, tako da je bil sestop čisti užitek. Zmatran pa letos še nisem bil toliko, kar v redu izkoriščen dan.

toni