Mala Rinka, Vzhodna (IV), 350m

Ola.

Z Blažem sva se odločila na ferajnu v četrtek, da greva takoj v petek na Malo Rinko. 
Za dobro jutro naju je razveselil sonce, ki naju je spremlju vse do Okrešlja in Turskega žleba kjer se je najin vzpon začel. Prekrasen vzpon za oba, vendar se je vmes na poti dogajalo marsikej.
 

Najprej se je na hitro sonce skril za oblake, kar ni nič dobrega napovedalo, ampak sva se odločila, da greva naprej. Blaž je mel na listu papirja zrisano skico smeri, ki pa nama na polovici smeri skoraj da ni nič več pomagala, ker sva enostavno malo zašla. Plezala sva po zajedi in potem bi mogla zaviti desno čez ene plate v en kamin navzgor, samo enostavno sva zgleda zgrešila zadevco in se vrnila nazaj v zajedo in jo preplezala do konca. Kera smer je to še zdej nevem, ampak je blo vsaj še bolj zanimivo,... Tik pred izstopom iz smeri je še nekaj snega, tako da je malo bedno bilo plezat ob skali s priokusom snega, ampak ok...

Pred kratkim smo dobil novo pošiljko klinov iz Tržiča, ampak ne bi bil jaz, če ne bi enega klina zgubu, tk da če gre kdo v to smer ga bo sigurno našu novi klin, modre barve, samo enkrat zabit.

Moram priznat, da je bila to moja prva smer, kjer ni bilo niti enega svedra, tako da sva mogla stalno zabijat kline, tk da idelana smerca za trenirat sidrišča,... Sicer je pa nekaj tud nabitega že notri.

Še ena zadevca je, da me je sestop po Turskem žlebu bol zamtral kot pa sam vzpon, te jeklenice ga prov sekajo. Po snežišču nisva šla, ker kamni letijo dol k po tekočem traku. Za nameček ko sva prišla do koče na Okrešlju, naju je pa ujel tisti napovedani dež z dodatkom toče, tk da je bil čas za en pir in gostoljubje skrbnika (no če sm bolj natančen njegove hčerke) ko so nama dali za poskusit namaz narejen z divjim česnom in kislo smetano. Res kul zadevca.

Dost je nabijanja... Blo je hudo in že se delajo plani za novi izziv... Gre kdo?