Lenuhova grapa v Begunjski Vrtači in Begunjščica

S Klemnom sva se na vse zgodi odpravila proti Zelenici in za čuda ni bilo nobenega avta. Nisva se obirala preveč, ker nisva želela, da naju sonce prehiti, zato kar aktivni marsh proti Lenuhovi grapi.

Pri vstopu sva bila presenečena, da je bil prvi skok kopn, zato sva kar nekaj vmesnega plezala, malo s cepini malo z golimi rokami. Klemen mi je reku celo: "A te že prsti srbijo po frikanju?" Skratka mal soliranja čez prvi skokec potem pa dalje v grapo. Snežne razmere so bile dokaj solidne, na posameznih delih grape je blo že mal bedno, ker mahaš s cepini v prazno, ampak ok.

Na vrhu smeri pa več kot očitno, da je prava avtocesta gor, se mi zdi da je najbolj obiskana grapa na tem koncu. Ker sva imela časa dosti in ker naju je na vrhu sonce obsijal, sva ga zategnla po grebenčku še do Begunjščice in po centralcu dol.

Blo je super. Gremo proti novim izzivom.