Dva Akademca v Ojstrici, Herletova smer

Včeraj sva se z BlažemK navkljub megli in mokroti odpravila proti Ojstrici. Sprva je kazalo, da od plezarije prav veliko ne bo, vendar se je s hojo višje proti smeri megla le umaknila. Ko sva bila kakšnih sto metrov pod steno sva šele lahko videla približen potek smeri.

Začetne raztežaje dvojk-trojk sva solirala in se navezala pred prvim gladkim pragom, kjer se pravzaprav šele začne prava plezarija. Nadaljujeva pod velikimi previsi, ki so bili zaradi nevihte prejšnji večer precej razmočeni. Slediva majhnim votlinam proti desni v zadnjo izredno prostorno votlino. Ko je Blaž levo od votline zagledal prusik in pomislil, da morava tja plezat, ga je sililo na bruhanje. Vendar se njegova bojazen ni uresničila, saj sva nadaljevala proti desni v previs. Čakal naju je najtežji del, tako imenovana Herletova prečnica - mesto, kjer je bil zavrtan prvi sveder v naših Alpah. Prečnica je po mojem mnenju pretirano nabita, tako kot večina smeri. Proti vrhu sem si parkrat ustvaril izredno težko trenje vrvi, tako da sem za pobiranje vrvi porabil več energije kot za samo plezanje.

Nekaj raztežajev sredi smeri je prav prijetnih, na začetku in koncu smeri pa precej krušljivih.

Izgubljeno energijo sva z Blažem v dolini nadomestila s hmeljnim napitkom Laughing out loud