Dolomiti za podaljšani vikend (brez ponedeljka)

Minuli vikend sem se s tremi člani jeseniškega AO-ja (Matic Košir, Lea Dežman, gospod Roman (Udir)) mudila v Dolomitih. Na pot smo krenili v petek popoldne, v Canazei prispeli pozno zvečer, zmatrani iskali ljudi (ki naj bi tam bili), kasneje iskali kamp, ki smo ga zaradi pregrešno dragih cen bojkotirali in prespali na parkirišču pred hotelom. Naslednje jutro smo se po zajtrku (brez kave, ker se je Maticu mudilo) odpeljali proti prelazu Sella in z Maticem sva v Piz Ciavazes plezala smer Schubert. Na vstopu v smer sem bila Maticu hvaležna, da nam ni dovolil skuhati kave, saj sta bili pred nami že dve navezi (ena trojna) in za nami še dve češki. Po pričakovanjih smo se prve tri raztežaje čakali, na štantih je bila gužva a bolj ko smo se bližali vrhu, manj je bilo čakanja. Smer je zelo lepa s kompaktno skalo; edina slabost je, da se začne z najtežjim raztežajem (VI), ki ga moraš preplezati neogret s premraženimi prsti (ki jih običajno sploh ne čutiš). Poleg tega so se mi zdeli raztežaji, ocenjeni s IV težji kot tisti z oceno V. Razlog za to verjetno tiči v tem, da so v štiricah same šalce, ki pa so precej narazen in jih ne dosežem, v peticah pa je več manjših oprimkov.

Ker so bile za ta dan napovedane popoldanske nevihte, se nisva odločila za še eno smer. Namesto tega smo poiskali primeren prostor za popoldansko druženje in prenočevanje, si skuhali kosilo, imeli čajanko s kavo in piškoti (na katerem so se nam pridružili tudi Lobnikova Maja, naša Jerca ter Andrej in Belko) se družili in čakali na dež (ki ga z izjemo rosenja v smeri ni bilo).

Naslednje jutro sva plezala Messnerja v drugem stolpu Selle. V načrtu sva imela sicer eno drugo smer, ki pa je bila mokra, nato sva se odločila za eno, ki ima vstop v Messnerju in se po prvem raztežaju nadaljuje levo v  težko prečko, za katero je Matic sklenil, da je nad njegovim trenutnim stanjem vplezanosti (z naslednjim varovanjem 15 metrov nad detajlom) in še više nad mojim, zato je obrnil in smer sva nadaljevala po Messnerju. To smer sem lani sicer že plezala z Blažem, zato bom to priložnost izkoristila za kratko samoevalvacijo. Smer se mi je zdela lepša kot lani, verjetno zaradi izkušenj v hribih, ki sem jih pridobila od lani. Najtežje dele, v katerih sem lani preklinjala in se spraševala, "kaj mi je treba tega", sem tokrat preplezala brez jamranja. Tudi v prečkah, v katerih pri meni navadno potekajo težki porodi, sem zlezla dokaj suvereno in brez paničarjenja. Veseli me napredek, ki sem ga opazila pri sebi od lanskega leta. Ta se navezuje predvsem na odnos do hribov in ne toliko na vplezanost ali sposobnost izvedbe težjih gibov. Kar se tiče tega, sem bila lani v boljši formi (vsaj mislim da), se pa pozna vsaka preplezana smer v hribih. Smer je zelo lepa, saj je pokonci, z dobro skalo in ravno dovolj oprimki in stopi, da jih ni niti preveč, niti premalo. Tudi težavnost si sledi dokaj konstantno do zadnjih parih raztežajev, ki so lažji. Kot lansko leto, sem tudi tokrat na drugem štantu (visečem) čakala navezo, ki je prehitevala po bližnjici. Matic je drugaga v navezi približno 20 minut čakal na sredini raztežaja, saj je omenjeni gospod omagal in je prusikaril. Edina prednost od lani je bila ta, da se mi na štantu ni zamotal štrik. Kot dan poprej se je proti vrhu gužva porazgubila in sva lahko plezala v lastnem tempu brez čakanja.

Sestopila sva dovolj zgodaj (tam kjer so drugi abzajlali, sva šla z Maticem peš, da ni bilo treba vrste za abzail čakati-to se vidi na eni zmed fotografij. Ja, špartanska je ta jeseniška šola), da sva imela dovolj časa za še eno krajšo smer (pa še slabo vreme je bilo napovedano za naslednji dan, tako da je bilo treba izkoristiti še zadnje šanse). Plezala sva Trenkerjevo poč, za katero v vodničku piše, da je zelo plezana in temu primerno zlizana. To sem najbolj opazila v rahlo previsni poči z oceno V, kjer se na ključnem mestu klin kar ponuja, da stopiš nanj (zato ga nisem razočarala). Smer me ni impresionirala.

Popoldan je začelo deževati in ni zgledalo, da bi imelo namen nehati, zato smo se odpeljali domov in praznični ponedeljek izkoristili za analizo ob pivu.