Direktna v Mangartu

Včeraj sva se Julijo Kadunc zapodila v Direktno smer v zahodni steni Mangarta.

Začela sva prav dobro, v drugem cugu pa se je Julijin nahrbtni odločil, da je pretežak in je odvrgel flašo vode v dolino, pa sem rekel: "nič hudega, saj imam še jaz svojo". Ko me je 15 minut za tem nekaj zašravfalo v želodcu sem posegel v ruzak po tisti moji flaši, pa sem ugotovil, da je le-ta še vedno v avtu. Po sedmih urah sva z rahlo suhimi usti prilezla do ferate, nato pa sva se podala še na vrh.

Čeprav je podatkov o poteku smeri ni v izobilju - še najbolj uporabna je fotka na primorskestene.com - z orientacijo ni bilo težav. Smer ubira lepe naravne prehode, predvsem kamine in rampe. V prvih petih cugih so težave dokaj enakomerno razporejene, detajlu pa bi dosodil V+, nato pa sledijo še trije cugi II-III, z zelo kompaktno skalo, zatem prečka slovensko pot na Mangart. Midva sva tu zaključila, saj se nama naprej ni zdelo apetitlih, sicer pa gre smer še naprej proti vrhu. Skala je razmeroma dobra, z izjemo tridesetih metrov podrtije, kjer ti ne preostane drugega, kot da vklopiš religijo in kdaj pa kdaj stopiš na odlomljen stop, kljub temu pa je v tem delu veliko možnosti za dobro varovanje. V smeri sva našla 3 kline (jebiga, sedaj jih je 5) in en svedrovec (od kje si se pa ti vzel?). Poleg klinov je fajn imet set frendov, pa še dodatno kako dvojko in enko.

Lep dan je bil.