Barre des Ecrins, Pillar S, V+/III-IV, 1300m

Oj

V okviru letošnjega poletnega tabora v Ailefroidah, sva se s Slapšakom odpravila že v petek na pot v upanju, da opraviva pristop na 4tisočak Bar po južni steni. Izbrala sva Južni steber, ki po težavnosti ni hud zalogaj, a s težkim ruzakom in neaklimatiziranostjo sva si rekla, da bo ok izziv. Plus moje slabe izkušnje z višine haha, sva rekla pejva za 2 dni. Kakšna naveza stisne pa turo tudi v enem kosu..

Štartala sva od koče Cezzane na 1874m v soboto 25.7. sredi dneva. Dostop je relativno kratek, le veter je po zraku nosil droben pesek in sva se počutila, kot da bi hodila po puščavi in ne ob ledeniku. Bila sva spočita, vremenska napoved je bila dobra in napredovala sva kar hitro. Malo pozornosti je treba pri prestopu čez krajno zev v steno, potem pa po lahkih policah spet hitro napreduješ. Tu sva imela obute še gojzarje. Čez skale je tekla tudi voda in sva si dopolnila svoji flaši. Spodnja četrtina smeri je lažja, II-III. Pri prvih III+ pa sva se navezala, ker so bile kar pokonci. Tako po nekaj raztežajih doseževa prve 4ke, še gre v gojzarjih. Pri odcepu III in VI se odločiva za VI. Preobujeva se v plezalke in Jan nadaljuje. Malo že nohta, saj je sonce že za robom in tudi kar visoko sva, cca 3400mnv. Malo varovanja, nohta, ruzak tišči navzdol.. Jan počasi a suvereno prepleza cug. Bravo! Meni ni nič lažje. A sva čez. Oba naju je navilo Naslednji metri so izjemno naložena 4ka. Oba sva že malo utrujena, malo hitiva, da bi bila čimprej na bivaku in se pogrela z juho. 3 metre nad štantom in kak meter nad prvim varovanjem se je potem čas za sekundo ustavil in že sem se znašel 3 metre pod Janom. Ne vem niti kaj je šlo prej, roke al noge.. Hvala za oba frenda, oba sta me ustavila. Enga zdaj imenujem rdeča sreča. Uf, tole je pa res podrto. Soglasno se odločiva spustiti na razcep in splezat tisto trojko, da prideva na polico. Tam sva hitro čez in po dveh cugih najdeva mesto za spat. Ni blo slabo, niti najbl ravno, je pa celo noč pihal.

Zjutri je zeblo, pihalo in vile so se meglice. Nisva hitela, je bil pa zgornji del stene ožarjen in naju je to motiviralo. Kmalu prideva do prve petke. Spet je treba v plezalke, nohta, a gre. Tud 4je nisi pocen, so kr pokonc.. Ko vsaj ne bi zeblo.. V+ je na srečo desno za robom in sonce je steno že obsijalo. Plezarija postane uživancija! Vesela sva. Če en cug in sva nazaj na grebenu. Roka! Nadaljujeva z navezanim štajercem do vrha, na koncu 3 cuge kar po snegu, da sva hitrejša. Okrog 15h sva na vrhu Bara, nekako po pričakovanjih.  Roka! Vesela sva, četudi razgledov ni veliko zaradi meglic. Sestop po grebenu je izpostavljen ampak lep. Hitro svana ledeniku, kjer se naveževa. Začne se kalvarija navzdol, ki traja in traja.. Začenm čutiti glavo, predvsem zaradi dehidracije.. Na izravnavi se ustaviva in taliva sneg. Tud tuna in sir pašeta. Vzamem aspirin in malo zadremam, s tako glavo res ne bi rad sestopal. Kaj češ, nismo vsi narjeni za tak safr Hvala Janu za potrpljenje!
Sestop se še malo vleče a se veseliva, da bova srečala ostale. Okrog 21h prideva v kamp, kjer se objamemo. Kok je blo dobr! Dane je celo pripravil nekaj viška hrane in naju dodatno razveselil. Večer se je ob vinu prijetno prevesil v noč, kot še mnogo naslednjih.. 

"Kdo je pesimint? - Optimist z izkušnjami". Po dnevu najine pavze smo šli na košo Sele, kjer smo najprej ob slabem vremenu kartali, ob razjasnitvi pa še ujeli popoldansko plezarijo v steni Sialouze. In naslednji dan. Tak mini francoski Anića Kuk. Kok je pasal bit aklimatiziran!
za finiš sva z Janom nad kampom splezala še Snoopy Direct, sicer v mokrem, ampak je šlo. "Enjoyable when dry".

Super teden, dobra lokacija, veliko sten, res dobro vino(razn unga viskoznega sladko-medenga ), super družba in veliko veselih ogretih src. Hvala vsem!

Srečno, Jakob