Tomaž Klinar

Tomaž je v četrtek 2. junija 2016 umrl po kratki in hudi bolezni.

V soboto 28. maja je bil še z nami na VTK-ju v Tamarju. Hitrost in eleganca na njegovem zadnjem turnem smuku sta kazali, kaj je predstavljal v našem športu: vsestranskega alpinista, ki je bil najbolj doma v visokih snežnih gorah. Ko je Klinar (vedno smo se klicali le po priimkih in nadimkih) kot bruc prišel na Akademik, je imel za seboj že neverjetno veliko pristopov in plezarij po Alpah, ki sta jih z očetom sistematično raziskovala: lahko si ga vprašal za vsak pomemben ali pa nepomemben vrh tam čez. Glavno pa je bilo ekstremno smučanje: bil je v tisti skupinici, ki je konec 80-ih sistematično smučala slovenske stene in kolikor se je dalo, tudi Zahodne Alpe. Nekje sredi študija ga je zadela nesrečna sladkorna bolezen, ampak se je naučil živeti z njo in kmalu so bili na vrsti Andi, kjer je na prvi odpravi je nabral kup vrhov. Po končani medicini je šel naprej med gorske, potem pa še med jamarske reševalce. Takole mimogrede je bil zdravnik na odpravi na Šišo Pangmo (da ne bo ordiniral le v taboru, je bilo jasno vnaprej), lani septembra smo plezali v Turčiji. Torej po dolgem času spet skala; zato ne bo zameril, če mu rečemo gorenjska trma. Edino bolezni ni mogel premagati.

Njegovim najbližjim izrekamo iskreno sožalje.

njegovi Akademci