Tečajniška Paklenica

Prvi vikend v mesecu juniju smo se s tečajniki odpravili v Paklenico. Tokrat malo poznejši termin, ker nam majsko vreme ni bilo naklonjeno. Kljub temu, da nam je veseli dogodek enega izmed inštruktorjev do dobra okrnil ekipo se nas je vseeno uspelo nabrati kar nekaj 

V petek zvečer smo se nabrali v campu Anića Kuk, se sprostili ob kakšnem pivu in tečajnikom predali informacije o vikendu. V soboto se je obetala precej ok napoved in zato smo si izbrali malo daljše smeri. Kdor si je čez dan vzel preveč na easy ga je v poznih popoldanskih urah ujelo vroče sonce. "Kva bi pasal mal ohladitve" so bile besede marsikoga, ki so se hitro uresničile, saj ni minilo veliko časa, ko smo lovili sapo pred strelami in točo. Marsikdo si je po gorenjsko opral oblačila in opremo. 

Večer v campu je minil ob klepetu, zvoku kitare, a zabava žal, zaradi zaskrbljujoče situacije dveh članic v steni (ki sta se na večer srečno vrnili nazaj) ni doživela razcveta. Kljub temu je zjutraj marsikdo čutil posledice preteklega večera. Za nedeljo smo si izbrali krajše in lažje smeri, ker je vreme spet obljubljalo dež, pa le tega do poznega popoldneva ni bilo. Po plezanju smo se parkirali še na plažo in se osvežili v prijetnem morju, nekateri so zavili še k Dinkotu, Gal je odšpilal še par kitic in nato smo morali pomahati Paklenici v pozdrav. 

Hvala za pomoč inštruktorjem in tečajnikom za hajp!

Še nekaj vtisov tečajnikov: 

Matej Z: Imeli smo se super, vzdušje je bilo super, še bolje smo se spoznali s tečajniki in inštruktorji, se podružili ter pridobili nova znanja. Inštruktorji so super opravili svoje delo tako časovno kot strokovno . Mare (inštruktor) je super vodil ekipco, predal nasvete iz prve roke kako biti učinkovitejsi ter razmišljati korak ali dva v naprej. Prav tako je bilo super v kampu ter ostali čas ko nismo plezal. Super organizacija in realizacija, mogoče sem pogrešal samo kaj večernega dogajanja (seveda posledica zapleta). (od slik pa nimam nekej pametnega, je bila tok dobra družba pa tempo od Mareta) 

Miha H: Vikend v Pakli je bil krasen - super plezanje, skala, družba, razgledi, sonce (no, večinoma). Na kratko: kdaj gremo spet? Hvala za organizacijo

Teja K: Hvaležna sem, da sem lahko občutke, ki jih dobim s plezanjem doživela in nadgradila v obliki večraztežajnih smeri. Verjetno je bil to za vsakega tečajnika res nepozaben vikend. Še bolj pa sem hvaležna inštruktorjem, ki so to celotno izkušnjo omogočili na prvem mestu, si vzeli čas pri izbiri smeri tako da so le-te prilagodili našim sposobnostim, pri tem pa tekom celotnega vikenda z nami delili tudi ogromno znanja. Hvala! 

Lovro D: Pakla je bila super, splezal sem tudi smeri kjer sem imel desetkrat občutek, da ne bo šlo več, ampak pol pa le še spravil moči za tisto "zadnjo" težko potezo. Sicer nas je prvi dan malo zalil dež, ampak eni (ki smo se mogli pač malo bolj stisnat  pod marelo pri Dinkotu, da ni deževalo na nas ) smo jo odnesli precej boljše od drugih (ki jih je zalilo še med sestopom). Ker sem prišel sredi noči sem tudi pozabil zabiti kline, mi je nato prevrnilo šotor in ga spremenilo v bazen, a na koncu ni bil problem spat v viseči mreži, saj vsaj ponoči ni deževalo. Je pa še morje je bilo ravno prave temperature za skopat se po plezanju .

Rok P: Izkušnja je bila več kot dobra. Prvič vidiš in spoznaš smiselnost in uporabnost manevrov, katere smo se učili. Sama destinacija našega plezanja je bila perfektna, o odnosu inštruktorjev bi pa lahko pisal cel dan, na kratko, najboljši ste

Maria M: Lepo je, ne le videti teh mogocnih gora, ampak si z njimi deliti trenutke dneva. Prvič sem se srečala z večrastežajnimi smermi, nisem pričakovala, da mi bo tako lepo. Opazila sem, da moraš biti veliko bolj zbran, kot pri plezanju krajših smeri. Ves čas se moraš prilagajati naravi, kar ti morda v danem trenutku ni najlažje, a ti ravno to prilagajanje, nakoncu da, ta občutek, da si tudi ti del te narave.