Vile in ljudje

~ veseloigra ~

(fanfare, pompozno): Tutururuuuuuuuuu! Tururu tuturuuuuu!

AKADEMSKI MESTNI SVET (vzvišeno): "Khm, khm, notica kulturnega odseka: Predavanja so nazaj!"

ČLANI (pod stopnicami, z vilami): "Ne verjamemo, same obljube so vas!"

AKADEMSKI MEŠČAN OTROK (s prezrelim paradižnikom): "NA!"

PARADIŽNIK (se zaleti enemu od svetnikov v obraz): "Špljoc"

AKADEMSKI MESTNI SVETNIK (z vilami med rebri, zasoplo): "Poslušajte vendar (klecne na tla), ne lažemo. Predaval bo... (zadnjič vdihne)... sam prestolonaslednik... Matevž Artač IV (zadnjič izdihne, se zgrudi).

ČLANI (navdušeno): "Pa saj ne more biti res? On, ki je šel odkrivat in pokristjanjevat Ameriko!! Deželo, ki se bo čez stoletja menda imenovala Združene Države Amerike! Tisti, ki je Antona Metliškega s prestola pahnil."

DRUG AKADEMSKI MESTNI SVETNIK (oportunistično, s prilaščenimi vilami v rokah): "Tako je. In o tej zemlji čudes, ki jo je preplezal po dolgem in počez ter na njene vrhove zapičil prapor našega ferajna, bo predaval na glavnem Prulskem trgu. Tam se bo v četrtek 14.6. najkasneje ob 21.00 zbralo vse, kar v tej deželi kaj velja. Ali vsaj plačuje davke. Kdor zamudi..."

RABELJ (z nasmeškom, vidimo karies): "... MU GLAVA ODLETI!"

ČLANI (130 decibelov): "Živel ferajn! Živeli Akademci! Smrt paradižniku!"

(Vsi gredo širit fantastično novico, le paradižnik še ostane sredi stopnišča mestnega sveta, kot opomin na neke druge, brezkulturne čase)